"Zanj obstaja tudi zdravilo, a ob pojavu simptomov, ne kot preventiva," še dodaja. Raziskovalci z nemške univerzitetne klinike v Greifswaldu so torej uradno pojasnili povezavo med cepljenjem s cepivom AstraZenece in primeri pojava krvnih strdkov. Pohvalno je, da so ob tem razvili tudi ustrezno terapijo za takšne primere, ki pa so po njihovih ugotovitvah res izjemno, izjemno redki.
Ugotovitev raziskovalcev v Greifswaldu zdaj preučuje nemški inštitut Paul-Ehrlich.
Raziskovalci v Greifswaldu potrdili, da cepivo AZ v izjemno redkih primerih aktivira trombocite, ki oblikujejo strdke v možganih, kar je bil vzrok smrti medicinski sestri v Avstriji. Zanj obstaja tudi zdravilo, a ob pojavu simptomov, ne kot preventiva. https://t.co/5Nj4ggFKVK
— Polona Fijavz (@PolonaFijavz) March 19, 2021
Ponekod še vedno "ne" AstraZeneci
Naj spomnimo, da je Evropska agencija za zdravila ugotovila, da je cepivo podjetja AstraZeneca varno in učinkovito, zato so v Sloveniji v petek nadaljevali s cepljenjem z njim. Med drugim sta se s tem cepivom cepila tudi predsednik republike Borut Pahor in premier Janez Janša.
Danska pa kljub zeleni luči Evropske agencije za zdravila zaenkrat ne bo nadaljevala cepljenja s cepivom AstraZeneca in se je tako pridružila Norveški in Švedski.
Norveške zdravstvene oblasti morajo pred nadaljevanjem cepljenja z AstroZeneco preučiti primere močnega imunskega odziva, ki je pri cepljenih sprožil protitelesa. Ta lahko vplivajo na trombocite in tako sprožijo krvni strdek. Paal Andre Holme iz bolnišnice v Oslu je v četrtek še pred odločitvijo Eme in sporočilom strokovnjakov iz Nemčije dejal, da ne vidi druge možnosti, kot da je za to krivo cepivo AstraZenece. Je pa tedaj poudaril, da gre le za indice. Na Švedskem še vedno preučujejo primer neobičajne motnje strjevanja krvi, ki je v središču Emine nadaljnje preiskave.
V Franciji bodo glede na novo odločitev s tem cepivom cepili samo starejše od 55 let.
anja.scuka@zurnal24.si
nobenemu se ni treba cepit če se noče, nobenemu ni treba kadit če noče, nobenemu ni treba šnopsa, ruma in vodke, če noče, nobenemu ni treba šunke če noče. kje je potem problem ? aja, vodo pa moram pit, če… ...prikaži več hočem al pa nočem, okuženo al čisto. dihat moram zrak, umazan, prašen, zastrupljen.. to pa moram. moram dihat azbest, moram dihat žveplo in jest hrano posvinjajo z pesticidi. še tisto kar doma pridelam ni več varno, ne od regrata pa do medu. to pa MORAM prežvečt.
Fecombinant replication-deficient chimpanzee adenovirus vector encoding the SARS_CoV-2 Spike glycoprotein. Produced (in)genetically modified human embryonic kidney (HEK) 293 cells. This product contains genetically modified organisms (GMOs) The other excipients are L-histidine, L-histidine hydrochloride monohydrate, magnesium chloride hexahydrate, polysorbate 80, ethanol,… ...prikaži večl, sucrose, sodium chloride, disodium edetate dihydrate, water for injections Prevedeno: Fekombinantni vektor adenovirusnega
Kanadčani imajo v fazi testiranj spray Sanotize, ki omogoči 24 in več urno 99,9% zaščito pred večino virusnih infekcij, v ZDA in Indiji cepivo, prav tako v nosnem sprayu, kjer je učinek zelo hiter tako lokalno, kot sistemsko. Vse več… ...prikaži več je cenenih profilaktičnih zdravil, ki imajo veliko učinkovitost pri preprečevanjih okužb in bolezni. Znanost nas navdaja z optimizmom.