Zdravje
1892 ogledov

Nerazpoloženi kljub dolgemu spancu? To je lahko razlog

Jutro Profimedia
Raziskovalci so ugotovili, da ni pomembna le dolžina spanca, ampak tudi mir, ki ga imamo ponoči.

Lajanje psa, ropotanje sosedov, smrčanje partnerja, žeja, hoja na toaleto ali jok dojenčka lahko namreč pomembno vplivajo na naše zdravje in počutje.

Strokovnjaki z Johns Hopkins University School of Medicine so primerjali tiste, ki morajo pozno v posteljo, s tistimi, ki imajo moten spanec. Ugotovili so, da so tisti z motnjami med spancem manj razpoloženi od tistih, ki imajo manj neprekinjenega spanca.

 

Bolje malo in kvalitetno 

Strokovnjaki z Univerze v Pittsburghu so ugotavljali vpliv spanca na starejše osebe. Tisti, ki so imeli zaradi različnih motenj prekinjen spanec, so imeli slabše kognitivne sposobnosti od tistih, ki so spali malo, a kvalitetno.

Izraelski strkovnjaki pa so ugotovili, da ima osem ur razdrobljenega spanca enak učinek na razpoloženje kot štiri ure neprekinjenega spanca. 

Čez dan bodite na naravni svetlobi

Za svoje zdravje si torej privoščimo dovolj kakovostnega spanja vsako noč. 

Spanec ni le nujen telesni počitek, ampak veliko več. Kakovost spanca je povezana z našim spominom, koncentracijo, počutjem, produktivnostjo, spanje vpliva na naš živčni sistem, raven hormonov, apetit, pomanjkanje spanca poveča tveganje za številne bolezni. V obdobju večjih duševnih in telesnih obremenitev, kot je trenutna epidemija, moramo spanju nameniti še posebno skrb, saj ima pomembno vlogo tudi pri krepitvi imunske odpornosti. Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Z boljšim spancem do boljšega jutri” . Projektu lahko sledite TUKAJ.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pripravili konkretne nasvete, ki nam lahko pomagajo h kakovostnejšemu spancu:

  • Vzdržujmo rutino – vsak večer pojdimo v posteljo in zjutraj vstanimo ob isti uri. Reden urnik budnosti in spanja nam pomaga vzpostaviti stabilno notranjo uro in ugodno vpliva na spanje.
  • Preko dneva se čim več izpostavljajmo naravni svetlobi. Na notranjo uro namreč v veliki meri vpliva količina naravne svetlobe, ki jo prejmemo preko dneva.
  • Čez dan ne dremajmo in ne ležimo v postelji. Več, kot je počitkov, in daljši, kot so, težje bomo zvečer zaspali in manj kakovostno bo spanje preko noči.

Spanje | Avtor: Profimedia Profimedia

  • Preko dneva bodimo telesno aktivni, vendar ne tik pred spanjem. Telesna vadba spodbuja kakovostno spanje, znižuje stres, spodbuja imunski sistem in vpliva na boljše razpoloženje.
  • Elektronske naprave (telefon, računalnik ...) prenehajmo uporabljati vsaj eno do dve uri pred spanjem. Modra svetloba iz zaslonov negativno vpliva na našo notranjo biološko uro, saj zavre sproščanje hormona melatonina, ki spodbuja spanje.
  • V posteljo ne odidimo lačni. Pred spanjem lahko pojemo lahek prigrizek, ne uživajmo pa mastne, pikantne in zelo sladke hrane.
  • Izogibajmo se kofeinskim napitkom vsaj 6 ur pred spanjem. Kofein deluje kot poživilo in nas ohranja budne.
  • Ne uporabljajmo alkohola kot uspavala. Čeprav ima lahko alkohol sprostitveni učinek in olajša uspavanje, pa vodi v več prebujanj in plitko spanje preko noči.
  • Izogibajmo se nikotinu in marihuani. Nikotin na naše centralno živčevje deluje stimulativno in nas prebuja. Študije kažejo, da marihuana negativno vpliva na kakovost spanja.
  • Spalno okolje naj bo tiho, temno in udobno, primerne temperature.
  • Zatemnimo spalnico z roletami, izločimo vire hrupa.
  • V posteljo odidimo čim bolj sproščeni. Zaskrbljenost in reševanje problemov v postelji lahko oteži uspavanje in negativno vpliva na kakovost spanja. Pri večji sproščenosti si lahko pomagamo z izvajanjem sprostitvenih tehnik preko dneva kot tudi zvečer ob uspavanju.
  • Če ne moremo zaspati, je bolje, da vstanemo (po približno 15 – 20 minutah). Pojdimo v drug prostor in počnimo nekaj prijetnega, sproščujočega (npr. berimo knjigo, rešujmo križanke, izvajajmo vaje sproščanja). V posteljo se vrnemo, ko smo zaspani.

anja.scuka@zurnal24.si