Neverjetno, to podvoji možnost za kožnega raka

Kožni rak je eden najpogostejših rakov v razvitem svetu, njegova pojavnost tudi pri nas iz leta v leto strmo narašča. Zato je razumevanje obsega problema prvi korak k preventivi in zgodnjem odkrivanju, opozarjajo strokovnjaki. O koži, ki je naš največji organ, ultravijoličnem sevanju (UV) in ne nazadnje lepotnih idealih je spregovoril Bor Hrvatin Stančič, specialist dermatolog iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Ten znak lepotnih  idealov

Konec 19. stoletja prejšnjega stoletja je bila svetla polt simbol bogastva in lepote. Svetla koža je bila v preteklosti zaščitni znak, predvsem dam iz visoke družbe. Čim bolj bleda je bila, toliko bolj je bila poželjiva. Temnejša koža je "odkrivala" fizično delo na prostem, fizični delavci pa so sodili v nižji družbeni razred. 

Saša Despot

Danes je povsem drugače, stroka strogo odsvetuje prekomerno izpostavljanju soncu, vendar lepotni ideali na žalost ostajajo isti. "Na družbenem omrežju ameriških dermatologov sem našel članek, v katerem piše, da generacija Z uporablja UV indeks, da bi našla najboljši čas za sončenje. Pravilno je nasprotno, cilj UV indeksa je, da ga spremljamo in da se ne izpostavljamo soncu," doda sogovornik. 

Naš največji organ

Koža je naš največji organ in nas ščiti pred vsemi zunanjimi vplivi. Je pa izpostavljena številnim dejavnikom, tudi ultravijoličnemu sevanju. Sonce povzroča opekline, zagorelost, nastanek kožnih rakov, fotodermatoze, fotostaranje in vitamin D.

"Edini pozitivni učinek sončenja je tvorjenje vitamina D, vsi ostali so negativni," doda dermatolog. "Imamo dve vrsti ultravijoličnega sevanja, to sta UVA in UVB.  Prvo kot "ageing« - staranje in UVB kot "burning" - opeklina. Slednje povzroča kožnega raka in tvori vitamin D, medtem ko je UVA v glavnem krivo za fotostaranje." 

Sonce in okolje

UV sevanja se spreminjajo glede na to, kje na zemlji smo, pa tudi glede na naše mikro okolje. UV se zmanjšuje za ena do tri odstotke, ko se geografska širina zveča za eno stopinjo. UV se zvišuje za približno štiri odstotke vsakih 300 metrov nadmorske višine, ker je v bistvu pot, ki jo mora UV svetloba narediti do zemlje krajša in ker je redkejša atmosfera. Za primerjavo sneg odbije do 80 odstotkov UV svetlobe, morska pena 25 in pesek 15 odstotkov te svetlobe. Seveda smo v senci bolj zaščiteni, čeprav je odvisno od tipa sence, ta nas zaščiti pred približno od 50 do 80 odstotkih UV sevanja. Še ta podatek. Navadno steklo nas ščiti pred UVB in ne pred UVA, pojasni dermatolog. 

Kronična izpostavitev ultravijolični svetlobi poveča možnost za nastanek kožnih rakov in tudi predrakavih sprememb. Kako se naša koža zaščiti pred tem? "Postanemo zagoreli, dobimo temen ten in koža se zadebeli. To opazimo takrat, ko smo močno zagoreli in pride do luščenja kože, zadebeli se naš najbolj zunanji sloj, da je pot, ki jo morajo narediti žarki, čim daljša. Porjavimo zaradi zaščite pred UV sevanji," pojasni strokovnjak. 

ABCDE opomnik za melanom

Melanom je najbolj nevarna oblika kožnega raka in glavni vzrok smrti zaradi rakavih bolezni kože. V Sloveniji po podatkih Registra raka za kožnim melanomom v povprečju letno zboli več kot 600 oseb,125 jih umre.

 ABCDE  je nekakšen opomnik za prepoznavanje morebitnih zgodnjih znakov melanoma. Angleška kratica opisuje pet glavnih značilnosti, na katere moramo biti pozorni:

1. Asymmetry (asimetrija)  
Normalna znamenja so ponavadi okrogle in simetrične oblike, medtem ko je melanomsko znamenje ponavadi asimetrično.

2. Borders (meje) 
Robovi melanoma so največkrat nepravilni, neravni, zazrezani ali zamegljeni.

3. Color (barva)  
Melanomi ponavadi niso enobarvni, temveč vsebujejo neenakomerne odtenke in barve, vključno z različnimi črnimi in rjavimi odtenki, lahko pa tudi belo, modro, vijolično ali rdečo pigmentacijo.

4. Diameter (premer) 
Sprememba velikosti znamenja ali pa znamenje, ki je večje od običajnega (premer več kot 6 mm), je lahko znak melanoma.

5. Evolution (razvoj)  
Tudi spreminjanje videza znamenja v obdobju tednov ali mesecev je lahko znak kožnega raka. Navadna benigna znamenja se s časom namreč ne spreminjajo. Vsaka sprememba v velikosti, obliki, barvi, izbočenosti ter pojav krvavitve, srbenja ali luščenja znamenja zahteva takojšnji dermatološki pregled. "To je najpomembnejši kriterij, torej če se neko znamenje spreminja po obliki, barvi ali velikosti," doda dermatolog. 

Znak grdega račka

Rak, melanom - znak "grde račke" Profimedia

Fotostaranje: primer dvojčič

"Zaradi fotostaranja pride do tanjšanja kože, nastanka pigmentnih sprememb, pojava žilic, izgube podkožnega maščevja, kolagena. Koža postane zgubana in dobi tak rumenkasti podton, ki je zadebeljen. Traja kar nekaj časa, nekaj desetletij, da pride do tega razvoja. Tukaj je potrebno dolgotrajno izpostavljanje UV svetlobi, da bi prišlo do teh sprememb," pojasni dermatolog. "Nekatere študije pravijo, da je približno 80 odstotkov staranje kože krivo fotostaranje."

Dermatolog ponazori primer dvojčic, starih 61 let (slika spodaj) z veliko razliko v količini izpostavljanja UV žarkom. Dvojčica B se je izpostavljala soncu, dvojčica A pa ne. "Tukaj se vidi razlika v pigmentih, v spremembah, nagubanosti kože ...," ponazori dermatolog. 

Solarij

Uporaba solarija v katerikoli fazi življenja poveča tveganje za nastanek melanoma za približno dvajset odstotkov. Prva uporaba solarija pred 35. letom pa poveča tveganje za razvoja melanoma za približno 59 odstotkov. Čeprav je melanom najbolj nevarna oblika kožnega raka in glavni vzrok smrti zaradi rakavih bolezni kože, se tudi drugi kožni raki lahko povečajo zaradi uporabo solarija pred 25. leti.

Vitamin D

Vitamin D je edini pozitiven učinek sončenja, pove dermatolog.  "Zato, da ga dobimo čim več, se ni treba ves dan sončiti. Vitamin D v bistvu doseže prag na enem nivoju in potem se ne bo nič bolj produciral. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v poletnem času zadostuje že pet do 15 minut izpostavljenosti soncu. Ni treba biti ves dan na soncu, sicer pa, bolj, kot smo rjavi, manj vitamina D bo nastajalo," pove drematolog. 

Zaščita

Pred vsemi zgoraj navedenimi posledicami na koži se zaščitimo z izogibanjem sončnim žarkom v najbolj vročem delu dneva, to je med deseto in drugo uro, poiščemo senco, zaščitimo se s pokrivali in oblekami, uporabimo sončna očala z UV zaščito, uporabimo sredstva za zaščito in aktivno spremljamo UV index in seveda, ne hodimo v solarij. 

UV filtri, ki jih imamo v sredstvih za zaščito pred soncem, so aktivne učinkovine, in vsaka od njih nas ščiti pred enim spektrom svetlobe. V kremah za sončenje se uporablja kombinacija le -teh, pove strokovnjak. "Kratica SPF pomani UVB zaščito, spodaj v krogcu pa mora biti označen še UVA. Glede na evropsko direktivo mora biti v kremni vsaj tretjina UVA zaščite," doda.

Mama.Over.Net

Uporabljajmo visoko zaščito, SPF 30 ali 50. Kremo nanesemo približno 30 minut pred izpostavljenostjo soncu, na vsaki dve uri, na vseh področjih, saj se velikokrat pozabi na v vrat, ustnice in hrbtišče rok. Kremo ponovno nanesemo po kopanju, ko se obrišemo z brisačo, uporabljamo vodoodporno sredstvo."

Rjava barva pomeni poškodbo kože

"Sredstva za zaščito proti soncu niso zato, da mi počasi pridobivamo rjavo barvo, niso zato, da jih mi namažemo, potem pa gremo za ves dan na sonce. Vsaka rjava barva, ki jo mi dobimo, je že poškodba kože oziroma DNK-ja, kar poveča možnost za raka kože-" In še to: samo za obraz in vrat naj bi se uporabilo za dva prsta kreme. 

"Že ena močna opeklina z mehurji v otroštvu ali v adolescenci podvoji možnost za razvitje melanoma pozneje v življenju. Zdrave zagorelosti ni. Ko smo rjavi, je že prišlo do poškodbe kože,"  poudari dermatolog. 

vanda.levstik@styria-media.si