Zdravje
9013 ogledov

"Odprli smo omare in vsulo se je za nekaj kostnic okostnjakov"

Mojca Zvezdana Dernovšek Saša Despot
Do konca leta bo zaživelo dvajset centrov za duševno zdravje.

„Slovenija se je z resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja marca lani uvrstila med razvite države, ki prepoznavajo pomen duševnega zdravja in ga tudi sistemsko urejajo, tako s promocijo duševnega zdravja, kot s preventivo duševnih motenj in povečevanjem možnosti zgodnjega, kontinuiranega in celostnega zdravljenja,“ ob dnevu duševnega zdravja 10. oktobra pravi psihiatrinja in izvajalka programa Omra dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. „Lovimo razviti svet, v določenih stvareh smo 20 ali 30 let v zamudi. Ko odpreš tako široko področje, ki je bilo toliko časa podhranjeno in zanemarjeno … Sedaj ga poskušamo urejati - odprli smo omare in vsulo se je za nekaj kostnic okostnjakov.“

Mojca Zvezdana Dernovšek Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek Zdravje Mojca Zvezdana Dernovšek: Poraba psihiatričnih zdravil bi morala biti še večja

Ker v kratkem času ni mogoče rešiti vseh problemov, ki so nastali, ker se je področje duševnega zdravja, v veliki meri prav zaradi stigme, ki jo nosi, dolgo časa zanemarjalo, je resolucija načrtovana za desetletno obdobje. „To je realnejše, kot če bi načrtovali za eno ali dve leti,“ poudarja Dernovškova. „Akcijski načrti pa se oblikujejo za dve ali tri leta, ker iz doseženega lažje načrtujemo, kaj se bo dogajalo v naslednjih dveh ali treh letih. Skušamo vzpostaviti sodelovanje, tako med strokovnjaki, službami in sektorji, kar je ambiciozno, a mislim, da edino prav, saj povezovanje na vseh ravneh omogoča uporabo vseh resursov, ki so na voljo in je stroškovno najbolj učinkovito ter za uporabnika najbolj prijazno.“

Do konca leta dvajst centrov za duševno zdravje

„Težave v duševnem zdravju postajajo vedno bolj resen javnozdravstveni problem, ker pomembno vplivajo na kvaliteto življenja posameznika, na njegovo participacijo v družbi in na delovnem mestu. Ker se posledice kažejo v realni ekonomiji, države duševno zdravje umeščajo vse više na agendo svojih politik.“

Mojca Gobec, ministrstvo za zdravje

Leto 2019 ocenjuje kot zelo uspešno, saj se je začela vzpostavljati mreža centrov za duševno zdravje. „Če bo sreča mila, bomo imeli do konca leta ustanovljenih, ne sicer še polno funkcionalnih, dvajset centrov, deset za otroke in mladostnike, deset za odrasle,“ razlaga Dernovškova in našteva Posavje, Ptuj, Mursko Soboto, Ravne na Koroškem, Celje, Novo Gorico, Ormož, Trbovlje, Kočevje in Velenje. „Center v Posavju že deluje, prav tako na Ptuju. V Murski Soboti in Ravnah je že vzpostavljen skupnostni tim, preostali centri bodo vzpostavljeni predvidoma do konca leta.“

Tako premalo kot preveč priložnosti škoduje

Glede na to, da so kazalniki glede motenj duševnega zdravja izrazito slabši v severovzhodnem delu Slovenije, je pozornost najprej usmerjena v vzpostavitev centrov na tem območju. „Če pogledamo kateri koli kazalnik, ne samo kazalnik duševnega zdravja, ampak tudi splošne kazalnike zdravja, vidimo, da je Slovenija razpolovljena, vzhodni del ima slabše kazalnike, kot zahodni,“ ugotavlja Dernovškova. „Zakaj je tako, ni enostavnega odgovora, na zdravstveno stanje na splošno in na duševno zdravje vpliva veliko dejavnikov, ki so tudi družbeno, ekonomsko in zgodovinsko pogojeni. Pomembno je gospodarsko okolje, v katerem ljudje živijo in priložnosti, ki jih imajo.“

Tiskovna konferenca ob dnevu duševnega zdravja | Avtor: Žurnal24 Žurnal24

„Vidimo, da je stanje na področju duševnega zdravja slabše tam, kjer je priložnosti manj in kjer je socioekonomsko stanje pod povprečjem. Po drugi strani se tam, kjer je priložnosti veliko in kjer je gospodarska rast višja, srečamo z drugačno obolevnostjo – tam srečujemo ogromno anksioznih motenj, depresije, stresnih motenj in izgorelosti. Tudi preveč dobrega, kot pravi nemški pregovor, ni dobro.“

dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja

Mojca Gobec z direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje ugotavlja, da je eden od problemov v Sloveniji tudi ta, da imamo malo velikih delodajalcev. „Večina gospodarstva so mala in mikropodjetja, kjer opažamo problem prezentizma, izgorelosti,“ pravi Gobčeva. „Preveč je dela, preveč priložnosti – hitro uspeti pomeni tudi pregoreti. Tudi to je potrebno naslavljati skrb za telesno in duševno zdravje, da se prepoznajo omejitve, ki so povezane z delom.“

Največji problem je stigma in samostigma

Zaradi omenjenih razlik so se s tudi programom Omra, ki ima za cilj izboljšanje pismenosti o duševnem zdravju in zmanjšanje stigme, usmerili bolj na severovzhodni del Slovenije. „Raven pismenosti o duševnem zdravju je v Sloveniji na relativno nizki ravni,“ dr. pravi Lilijana Šprah, psihologinja in vodja programa Omra. „Več znanj, drugačna prepričanja in želja po iskanju pomoči bodo pomagali, da bodo ljudje poiskali strokovno pomoč. Potem bodo tudi prognoze zdravljenja boljše, saj slaba četrtina oseb, ki bi potrebovale strokovno pomoč zaradi težav v duševnem zdravju le te ne poišče.“

Zdravje Zaskrbljujoče: To je eden glavnih vzrokov smrti v starosti od 15 do 29 let

Poudarja, da je pri tem največji problem stigma in samostigma. „Od lanskega septembra smo izvedli 22 delavnic, v katerih je bilo vključenih več kot 900 udeležencev, v regijah Koroške, Pomurja in Štajerske,“ razlaga Šprahova. „Z učinki smo izredno zadovoljni, da je stigma še močna pa pričajo tudi naše izkušnje, da so na delavnice, ki smo jih izvajali v Prekmurju, prihajali ljudje s Koroške ali Štajerske."

„Ljudje se v svojem okolju niso želeli izpostaviti. Še vedno velja stigma 'če imam težavo, sem nor'.“

Lilijana Šprah, vodja programa Omra

Stanje na terenu jih ni presenetilo – nasprotno, je takšno, kakršno ga opisuje stroka in potrjujejo različne raziskave. „Moški tipično ne iščejo pomoči, ko gre za duševne težave,“ pravi Šprahova. „Tudi na naših delavnicah so prevladovale ženske, okoli 15 do 20 odstotkov udeležencev delavnic je bilo moškega spola.“ Ugotavlja, da ljudje iščejo informacije tudi na daljavo – na njihovi strani iščejo informacije o duševnih motnjah in težavah ter kam se obrniti po pomoč.

Gobčeva z ministrstva za zdravje je poudarila, da je koncept resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja poudarek na skupnosti. „Potrebno je sodelovanje vseh vpletenih, javnega sektorja z nevladnim,“ je poudarila Gobčeva. „Prav projekt Omra je verjetno izvrsten primer tega, ni pa edini. Ministrstvo za zdravje že desetletje sofinancira programe nevladnih organizacij in inštitutov, ki so inovativni na tem področju. Tudi primarno zdravstvo se odziva – v zdravstvenih domovih so na voljo brezplačne delavnice za obvladovanje stresa, tesnobe in depresije, a morda ljudje premalo vedo zanje.“

Javnozdravstveni problem

Poudarja, da je duševno zdravje velik problem tudi v svetovnem merilu, kar rezultira tudi v črni statistiki samomorov. „Da smo v Sloveniji v zadnjih 30 letih naredili pomembne korake, priča podatek, da smo skoraj za 30 odstotkov izboljšali te statistike,“ poudarja Gobčeva. „Vendar so številke še vedno prevelike, pri čemer prednjačijo moški. Še bo treba iskati načine, kako ljudi opolnomočiti, da se bodo znali spopadati s težavami. Glede financiranja bi si želela več podpore, na direktoratu za javno zdravje seveda zagovarjamo vlaganje v preventivo, saj ekonomske študije kažejo, da je to dober vložek, ki na koncu pomeni prihranek.“

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.