Zdravje > Otrok
1060 ogledov

"Predstavljajte si, dvakrat do trikrat manj bolečin za te otroke."

zdravstvo Saša Despot
Obstajajo tudi številne dobre zgodbe, čeprav se v javnosti poraja vtis, da se v medicini nič ne dogaja in da gre le za kriminal.

Ob številnih kritikah in negativnih objavah o našem zdravstvu se vse pogosteje pojavljata nezaupanje in dvom v strokovnost naših zdravnikov. Ob predolgih čakalnih vrstah, dogajanju na otroški srčni kirurgiji, žilnih opornicah, korupciji, plačah ... Ob slabih zgodbah, ki se skoraj dnevno objavljajo med novicami, pogosto pozabljamo na tisto večino ljudi iz ozadja, na njihovo vsakodnevno, trdo in zelo uspešno delo. Da njihovi znanstveni dosežki, sicer prepoznani v tujini, na domačih tleh pogosto ostajajo neopaženi, so opozorili na posvetu o odličnosti v medicini.

Se v medicini res nič ne dogaja?

"Imeli smo občutek, da se v javnosti poraja vtis, da se v medicini 'nič ne dogaja' in da gre 'le za kriminal', kar je daleč od resnice," je opozoril Tone Strnad iz družbe Medis, kjer so si pred petimi leti omislili projekt Medis Awards, mednarodni natečaj za izjemne dosežke v medicini. "Pozabljamo na tiste, ki delajo osem ur z bolniki, nato pa še štiri, pet ali več ur namenijo raziskovalnemu delu in se trudijo, da bi svojo stroko vsaj za milimeter potisnili naprej," je dodal.

"Večina naših zdravnikov dela dobro in bolniki so z njimi zadovoljni, vendar priznanj ni veliko ali pa niso dovolj glasna v javnosti. Odločevalcem tudi priporočam, da o vprašanjih zdravstvenega sistema večkrat vprašajo za nasvet tudi nas zdravnike in zobozdravnike," -  predsednica Zdravniške zbornice Slovenije ​​​Zdenka Čebašek-Travnik.

Pozitivne zgodbe, na katere pozabljamo

In pozitivnih zgodb je v našem zdravstvu kar nekaj. Pediater gastroenterolog na Pediatrični kliniki Ljubljana Matjaž Homan je s svojim delom še kako olajšal težave bolnikov. S kolegi je namreč ugotovil, da je pri kolonoskopiji primernejši ogljikov dioksid kot zrak. "Predstavljajte si, dvakrat do trikrat manj bolečin za te otroke, kar je seveda zelo pomembno," je dejal strokovnjak, ki je svoje raziskovalno delo prenesel tudi v vsakodnevno prakso, uporabljajo pa ga tudi nekatere druge klinike po svetu. 

Do leta 2015 so za napihovanje črevesja med preiskavo uporabljali zrak, nato pa prvi na svetu začeli z raziskovo, med katero so uporabili C02, in izkazalo se je, da preiskava za otroke ni bila slabša, da je trajala enako dolgo, pri tem pa ni prišlo do pretiranega kopičenja ogljikovega dioksida v krvi.

 | Avtor: medis medis

Tako poteka njihovo delo

Kot je pojasnil, je v enoletni raziskavi sodelovalo 106 otrok, da prepričaš kolege po svetu, je namreč pomemben tudi dovolj velik vzorec sodelujočih bolnikov: "Po kolonoskopiji, pri kateri sicer otroci zaspijo, smo v različnih časovnih intervalih - dve, štiri in 24 ur po preiskavi - po mednarodno priznani lestvici bolečine ugotavljali stopnjo bolečine, ki so jo opisali otroci. Za večjo objektivnost smo merili tudi obseg trebuha, stanje napihnjenosti črevesja. Šlo je torej za več parametrov, na osnovi katerih smo dobili rezultat. Stopnja bolečine in napihnejnosti črevesja je bila pri otrocih, kjer smo uporabljali zrak, po dveh urah trikrat večja, po štirih urah pa dvakrat večja za razliko od tistih, pri katerih smo uporabljali plin,"  je potek raziskave objavljene v ugledni ameriški reviji Gastrointestinal Endoscopy," opisal vodilni avtor iz Slovenije. Zdravnik poudarja, da ob vsem tem ne gre pozabiti na višje medicinske sestre in študentke višjega letnika medicinske fakutete, ki so sodelovale pri raziskavi.

Delajo popoldne in ponoči

Za objavo raziskave v neki reviji, za katero drugi strokovnjaki s tvojega področja smatrajo, da je pomembna, veljajo stroga merila. Sicer na revijo prispe tudi do tisoč prijav člankov, na koncu jih lahko objavijo le pet, je pojasnil Homan. "Pomemben je tudi raziskovalni faktor vpliva določene revije. Gastrointestinal Endoscopy je revija z dejavnikom vpliva IF 6,5, kar je zelo visoko. Če bo torej moj kolega od drugod ta članek v reviji s tako visokim faktorjem prebral in se mu zaključek zdi relevanten, bo to začel uporabljati tudi na svoji kliniki," je dodal v tujini cenjeni slovenski strokovnjak, ki je za raziskavo uporabil veliko svojega prostega časa. "To niso meseci, to so leta dela in mi to delamo popoldne, ponoči, saj v službenem času delamo s pacienti."

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.