Obupana mati: "Verjemite, je težko. V glavi je norišnica ..."

“Doslej ni nikoli za nič prosila, za vse se je sama borila. Sedaj ne zmore več. Povsem je obupala, saj nima niti za hrano za otroka,” so nam o mamici Tjaši (pravo ime je znano uredništvu) povedali na Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje.

Sama je bila v življenju priča težkim preizkušnjam, od spolne zlorabe v otroštvu, do alkoholizma in nasilja v družini, ločitve staršev in življenja brez pravega otroštva. Ko je bila polnoletna, se je zaljubila, poročila in živela skromno družinsko življenje z dvema malčkoma. Po ločitvi je šlo vse samo navzdol, prišli so novi stroški z najemnino, zaradi bolezni je težko zaposljiva. Prek javnih del je delala še decembra 2017, zdaj je ostala tudi brez te službe in brez teh prihodkov.

“Mamica je sicer invalidka tretje kategorije, imela je več operacij na hrbtenici, vendar si nepredstavljivo želi dela. Po poklicu je trgovka, njeno življenje je eno samo pomanjkanje, ki ga močno čutita tudi otroka,” so nam opisali na ZPM.

Pojasnjujejo, da je najemno stanovanje predrago in bi se morala nujno preseliti, da bi lahko prejela subvencijo in lažje živela: “Je zelo skrbna, vendar že povsem obupana, saj je ta hip brez dela in brez prihodkov.”

“Iz srca si želim službe”

“Služba ... Zelo rada bi delala, narejeno imam trgovsko šolo, a kaj ko se takoj zalomi pri moji invalidnosti in omejitvah, ki jih imam,” nam je povedala. To pomeni, da lahko dela polovico časa sede, polovico stoje, dviguje lahko le do osem kilogramov in se izogiba obremenilnim položajem.

“Pa tako z veseljem bi delala z ljudmi, pomagala starejšim, mlajšim, tudi v trgovini bi delala. Kjerkoli, samo plačana bi bila rada za svoj trud,” pravi. Dodaja, da je težko, ker za otroka nima popoldanskega varstva, sta pa premahna, da bi ju puščala sama. Tudi delo med vikendi je težava, ko sta otroka pri njej in ne pri očetu.

“Sama sem zelo komunikativna, rada se učim in presrečna bi bila, da bi dobila službo, kjer bi bila lahko v stiku z ljudmi. Pripravljena sem početi vse, še raje, če me obdajajo ljudje,” pravi. Išče pa službo v Novem mestu ali njegovi okolici, da se otrokom ne bi bilo treba seliti in zapuščati okolja.

Ne zna se premakniti iz točke obupa

“Prejemala sem preživnino, otroške doklade, nadomestilo iz zpiza in plačo. Dokler sem prejemala plačo, sem še zmogla priti skozi mesec, danes je to vse drugače. Še dva meseca sem upravičena do nadomestila s strani zavoda, nadomestilo zpiza so mi za ta čas ukinili. Zdaj prejemam samo otroške doklade, preživnino in čakam na dohodek iz strani Zavoda,” nam je pojasnila Tjaša.

“Ne vem, kako bom plačala vse položnice, kako bom otrokom zagotovila osnovne stvari, sama sem na antidepresivih, ker cele dneve razmišljam o svojem življenju in o tem, kako bom lahko preživela dva otroka,” se je zlomila.

Pravi, da se ne zna premakniti iz točke obupa: “Sprašujem se, koliko časa se bo to še dogajalo in kdaj bom lahko mirno zaživela. Samo to rabim, mirno življenje, da bom lahko otrokoma dala osnovno in vsaj kak delček "luksuza", kot so počitnice na morju, mogoče nakup računalnika, ki ga že oba potrebujeta za potrebe v šoli.”

“Sem na točki, ko sta moje telo in um onemela. Razmišljam samo še o tem, kaj bom postavila na mizo in kako bom vse poplačala, tekoče stroške,” pravi. Boji se, da bi ostali zaradi neplačevanja najemnine tudi brez strehe nad glavo.

Ta mesec je ostala brez dohodka iz zpiza, čaka na nakazilo otroških doklad in nakazilo od Zavoda, ki ga bo prejemala še dva meseca. “In preživnina. Ko dam 18. v mesecu vse skupaj, poplačam najemnino in položnice, mi ne ostane nič. Ko sem decembra ostala brez službe, sem šla takoj na Center za socialno delo, javila spremembo za otroške doklade in zaprosila za socialno pomoč. Še vedno čakam odgovor,” pravi.

“Ko bi le vsaj nekaj bilo, pokrito bi imela vsaj osnovno in dodatno zavarovanje. Bojim se. Trepetam. Obračam se na vse strani, pa ni nikjer prave poti, ki bi me rešila take finančne stiske. Imam le dva otroka, ki sta krasna in zelo pridna v šoli in jima ne bi rada onemogočila dostojnega življenja,” je povedala v joku.

Pravi, da ji je zelo težko, ker je vedno želela in se trudila, da bi njena otroka odraščala veselo in mirno: “Pa tega veselega dneva ni in ni ... Tako težko je, ko me otrok prosi za kakšno malenkost, pa jima ne morem kupiti, ugoditi, ko potrebujeta za šolo kaj iz interneta, pa ne moremo niti pogledati na računalnik, ker ga nimata.”

Hudo ji je, ker bi otroka rada hodila k plesu in ju ne more vpisati v plesno šolo, poleti bi ju rada vpisala v počitniški tabor: “ Sprašujem se ali sem slaba mama, ker jima ne morem vsaj kaj od neštetega omogočiti.”

Tjaša si želi, da bi lahko šla mirno v trgovino in kupila osnovno: “Želim si, da bi ponoči mirno spala in ne samo razmišljala, kdaj nam bo odvzeta streha nad glavo. Zelo rada bi šla v stanovanje, ki je cenejše, pa si ga ne morem privoščiti, ker lastniki stanovanj želijo najemnino in varščino, ki pa ni majhna. Nimam za tekoče stroške, kje bi potem lahko šla v cenejše stanovanje? Ne morem, vrtim se v začaranem krogu.”

Kako pomagati

“Veliko stvari, skoraj vse so vezane na denar. In ko nimaš možnosti, da ga zaslužiš in to ne po svoji krivdi … Verjemite, je težko. V glavi je norišnica, norišnica za preživetje in dostojanstveno življenje. Svoje in otrokovo,” opisuje.

Držina prejema otroške doklade v višini 205 evrov, 185 evrov preživnine in nadomestilo 420 evrov. Kasneje bo prejemala nadomestilo Zpiz v višini 150 evrov. Ob stroških najemnine in ostalih mesečnih položnic ji ne ostane nič, za pomoč pa nima niti svojih staršev ali drugih sorodnikov. V Zvezi prijateljev mladine so njuna otroka takoj umestili v projekt Botrstva, s tokratno objavo pa želimo zbrati denar za varščino in najemnino cenejšega stanovanja družinice ter morebitno zaposlitev za obupano mamico.

Družinici lahko pomagate s poljubnim nakazilom na:

ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE POLJE
PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA
IBAN: SI56 3300 0000 1303 865
BIC: HAABSI22
KODA: CHAR
NAMEN: HUMANITARNA POMOČ DRUŽINI
SKLIC: SI00 425

Račun so odprli izključno za omenjeno družino. Ves denar bo šel za poplačilo njihovih položnic ter za varščino in najemnino cenejšega stanovanja.

Če bi se želeli priključiti projektu botrstvo pri Zvezi prijateljev mladine in pomagati otrokom v stiski, ali če imate službo za mamico, lahko pišete na: info@boter.si

Ganljivo Zdravje Zaradi vas jim je lahko kupila sladoled