Zdravje
392 ogledov

Pnevmokokna pljučnica: Na dan zboli približno devet tisoč ljudi v Evropi.

Pljučnica Profimedias
Pnevmokokne okužbe povzroča več kot devetdeset tipov pnevmokokov. Najpogostejši zapleti zaradi pljučnice.

Pnevmokoki so prisotni v sluznicah dihal, predvsem v nosu in žrelu. Nekaj več jih je pri otrocih. Med ljudmi se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki se nahajajo v dihanju in kašljanju.

Za nastanek bolezni je poleg prisotnosti bakterije pomembna tudi odpornost organizma, ogroženi pa so predvsem majhni otroci, ljudje s kroničnimi boleznimi in starejši.

"Pnevmokok najpogosteje povzroča invazivne bolezni, kot so vnetje srednjega ušesa, sinuzitis, bronhitis pa tudi neinvazivno pljučnico. Potem pa povzroča še te zelo težke bolezni, katerih posledica je tudi umrljivosti. Gre za okužbe krvi, možganskih ovojnic ter najbolj pogosto invazivno pljučnico. Kljub možnosti zdravljenja z antibiotiki, te invazivne pnevmokokne ukužbe še vedno predstavljajo pomemben vzrok umrljivosti oziroma obolevnosti predvsem pri skupinah kot so dojenčki, majhni otroci, kronični bolniki in starejši ljudje," je značilnost okužbe s pnevmokoki pojasnila Marta Grlič Vitek , strokovnjakinja za epidemiologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ( NIJZ).

Sicer je najvišja umrljivost pri starejših nad 65 let. V letu 2015 je za pljučnico pri nas zbolelo 332 ljudi, 35 bolnikov z invazivno obliko te bolezni pa je tudi umrlo.

Usodna za petino obolelih

Povprečna doba hospitalizacije pri pnevmokokni pljučnici je deset dni. Okrevanje lahko traja več tednov, kar za dvajset odstotkov ljudi pa je pnevmokokna pljučnica tudi usodna. Kako nevarna je, priča dejstvo, da zaradi pnevmookne pljučnice pridobljene v domačem okolju, na dan zboli približno devet tisoč ljudi v Evropi.

Ko je pojasnila Grlič Vitkova, pnevmokokne okužbe povzroča več kot devetdeset tipov pnevmokokov: "Cepimo tiste, ki so najbolj pogosti in za te so bila razvita cepiva, ki so na voljo. Za širše indikacije je cepljenje samoplačniško, za imunsko oslabljene osebe cepljenje krije zdravstvena zavarovalnica," je še dodala epidemiologinja.

Sicer je samoplačniško cepljenje namenjeno:

  • bolnikom s prirojeno ali pridobljeno imunsko pomanjkljivostjo,
  • bolnikom, ki so jim presadili kostni mozeg,
  • bolnikom,, ki so jim odstranili vranico,
  • končna ledvična odpoved, nefrotski sindrom,
  • levkemija, limfom Hodgkinova bolezen, generaliziran malignom, multipli mielom,
  • nekaterim bolnikom na imunosupresivnem zdravljenju,
  • bolnikom s presajenimi organi.

"Na voljo sta dve vrsti cepiv proti pnevmokoknim okužbam - eno je starejše in je že dolgo na tržišču, druga so novejša. Gre za mrtva cepiva, ki preprečujejo okužbo pnevmkokov, ki najbolj povzročajo invazivne bolezni," je o cepljenju, ki ga strokovnjaki še kako priporočajo, dejala Grlič Vitkova.

Kakšna cepiva so na voljo?

Prvo polisaharidno cepivo je bilo na voljo v 70. letih prejšnjega stoletja. Polisaharidno cepivo, ki ščiti proti 23 serotipom pnevmokokov, je dostopno od  80. let naprej in je na voljo tudi v Sloveniji.

Namenjeno je zaščiti oseb, starih dve leti in več, s povečanim tveganjem za invazivno pnevmokokno okužbo. To so osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, ledvic, odsotnost vranice, sladkorno bolezen, polžev vsadek, nekatere bolezni živčevja in mišic, bolezni in stanja, ki slabijo imunski odziv. Cepivo je namenjeno tudi vsem osebam, starim 65 let in več.

Prvo konjugirano cepivo je bilo na voljo leta 2000. Konjugirani cepivi proti 10 (10-valentno cepivo) oziroma 13 (13-valentno cepivo) serotipom pnevmokokov sta v Sloveniji na voljo od leta 2009 oziroma. 2010.

Toliko stane cepljenje

Cena cepljenja | Avtor: NIJZ NIJZ
Konjugirani cepivi vzpodbudita boljši odziv imunskega sistema kot polisaharidno cepivo in nudita zaščito tudi dojenčkom in majhnim otrokom, zato se uporabljata za rutinsko cepljenje otrok.

Kako poteka cepljenje?

Pri odraslih (starejši od 65 let in kronični bolniki) zadošča cepljenje z enim odmerkom konjugiranega ali polisaharidnega cepiva, cepijo pa se lahko tudi z obema cepivoma (najprej s konjugiranim in čez čas s polisaharidnim). Ponovno cepljenje ni potrebno. Pri ljudeh z oslabelim imunskim sistemom, pri katerih je tveganje za okužbo s pnevmokoki največje, priporočajo cepljenje z obema cepivoma (ne sočasno) in ponovno cepljenje čez pet let.

vanda.levstik@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.