Zdravje
4350 ogledov

Pozor, to je nevarnejše od sončarice

Profimedia
Vročinski udar je nevarnejši od sončarice, čeprav je treba obe stanji jemati resno. V obeh primerih visoke temperature škodijo telesu.

Umaknimo se v senco, v naravo ali v hladnejše prostore. Omejimo fizično dejavnost, na prostem na jutranje in večerne ure. Uživamo lahko hrano, v manjših obrokih. Telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin, v navodilih, kako preprečiti težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

Vročinski udar je nevarnejši od sončarice, čeprav je treba obe stanji jemati resno. V obeh primerih visoke temperature telesu škodijo. Preprosto povedano, "sončna kap prizadene 'samo' glavo - to je možgane. Ostali deli telesa so v redu," je za DPA dejal Frank Erbguth, predsednik nemške fundacije za možgane.

Vročinski udar

Vročinski udar povzroči kolaps celotnega sistema termoregulacije telesa in je lahko usoden. Vendar to ne pomeni, da sončarica ni resno stanje. Erbguth poudarja, da pogosto pride do neopaznega prehoda iz sončarice do vročinskega udara. "V primerjavi s toplotno kapjo sončna kap zahteva izpostavljenost sončni svetlobi. Vročinski udar se lahko zgodi "v trdi temi", če so temperature zelo visoke," je dejal Bernd Böttiger, vodja oddelka za anesteziologijo in intenzivno nego na Univerzitetni bolnišnici v Kölnu.

Naša telesna temperatura je običajno okoli 37 stopinj Celzija. Vročinski valovi, med katerimi nočne temperature ostanejo visoke, močno obremenijo telo. Lahko pride do točke, ko se s potenjem ne more ohladiti, še posebej, če ne pijete dovolj tekočine.

"Telo ni več sposobno razpršiti toplote," pojasnjuje Erbguth. "Tako se poveča telesna toplota in telesna temperatura naraste do 40 stopinj Celzija ali več, kar vpliva na različne telesne sisteme."

Najprej se sesujeta koagulacijski (sistem strnjevanja krvi) in cirkulatorni sistem krvi. Pri tem je pomembno vedeti, da se krvne žile pri visokih temperaturah razširijo, kar poveča dotok pregrete krvi v kožo, kjer se toplota z izhlapevanjem znoja odvaja v okolje. S tem se ohladi tako koža kot kri ob njeni površini, ki nato pri nižjih temperaturah teče v globlje dele telesa. Če pa pride do vročinskega udara, "kri koagulira" (strjevanje krvi ali koagulacija je proces, pri katerem v krvi nastajajo strdki). 

"Majhni strdki zamašijo majhne krvne žile," še pojasni Erbguth. Ledvice, skupaj z jetri in srcem, ne morejo več pravilno delovati. V najslabšem primeru lahko pride do odpovedi organov. Vlažna vročina je veliko hujša od suhe, saj povečana vodna para v zraku zmanjša izhlapevanje znoja na koži in s tem sposobnost telesa, da se ohladi.

- Simptomi vročinskega udara so nenadna utrujenost, glavobol in omotica. Lahko napredujejo do slabosti, bruhanja in izgube zavesti. Opozorilna znaka sta tudi vroča in suha koža ter hiter srčni utrip," dodaja strokovnjak. 

Kako ravnati?

Če obstaja sum, da je nekdo doživel vročinski udar, je treba nujno poklicati rešilca. Pred prihodom reševalcev je treba osebo čim prej prestaviti v senco. Nato je treba telo osebe ohladiti, vendar ledu ne smemo nanašati neposredno na kožo, saj lahko pride do ozeblin. Namesto tega se priporočajo kocke ledu, zavite v krpo, in hladni obkladki. Če je oseba še pri zavesti, ji je treba ponuditi pijačo – vodo, sadni čaj ali sok, pomešan z mineralno vodo. Reševalci lahko osebi dajo hladilno intravensko infuzijo. Če je poškodovančev koagulacijski sistem že sesul, se v bolnišnici dajejo antikoagulanti.

Sončarica

"V primeru sončarice se možganske ovojnice (tanke plasti tkiva, ki prekrivajo in ščitijo možgane) in možgani segrejejo. Dvig le za stopinjo ali dve je dovolj, da pride do neke vrste meningitisa (vnetja možganskih ovojnic)," pojasnjuje Erbguth.

Ljudje, ki nimajo ali imajo zelo malo las, kot so starejši, dojenčki in majhni otroci so še posebej ogroženi. Lobanja dojenčka je namreč zelo tanka.

Nekateri simptomi sončne kapi so podobni simptomom toplotne kapi, kot so glavoboli in omotica. Drugi simptomi so bolečina in okorelost vratu, občutljivost na svetlobo, rdečina obraza. Simptomi se lahko pojavijo šele nekaj ur po daljšem bivanju na soncu, na primer visoka temperatura pri majhnih otrocih. Če obstaja sum na sončno kap, ga je treba umakniti s toplote in v senco. Telo jim je treba hladiti z mokrimi krpami, zgornji del telesa pa je najbolje dvigniti. Prav tako naj zaužijejo veliko tekočine. Če se stanje osebe poslabša in začne izgubljati zavest, je treba poklicati rešilca.

NIJZ svetuje:

  • Ne pozabimo na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in  17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30. S kremo zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili (npr. obraz, uhlji, hrbtišča rok)
  • V vročini se hrana hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano.
  • Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
  • Spremljamo napovedi in opozorila preko sredstev javnega obveščanja.

​dezurni@styria-media.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.