Zdravje > Prehrana
6106 ogledov

Izgubili boste le polovico te teže

Debelost
Ste spet pojedli preveč, ali detox res deluje? "Pomembno je razumeti, da sitost deluje z zamikom," dodaja  gastroenterolog Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

Za nami so božični prazniki in z njimi številna družinska srečanja pred bogato obloženimi mizami, na katerih so prevladovale mastne in sladke jedi. Med prazničnimi pojedinami se tudi odraslim in starejšim hitro zgodi, da pri enem obroku zaužijemo trikratnik povprečnega kosila, opozarja gastroenterolog Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Darko Siuka.

Prazniki Zdravje Zato je pregrešno dobra potica bolj zdrava sladica

Glede na študije je tveganje za prenajedanje višje zlasti pri ljudeh v stresu, pri tistih z depresijo, z motnjami spanja in pri ljudeh, ki so manj telesno aktivni, dodaja strokovnjak.

Praznične in po-praznične prebavne težave po navadi minejo v nekaj dneh in večinoma pregleda pri zdravniku ne potrebujejo. Vendar moramo biti pozorni na znake alarma, ki pa zahtevajo obisk zdravnika čim prej: hujšanje, slabokrvnost, boleče požiranje, oteženo požiranje in zatikanje hrane v požiralniku, vztrajno bruhanje, bruhanje krvi in bruhanje črnikave vsebine.

Sledite načelu manj je več 

Božični prazniki so že za nami, pa kaj ko so tukaj še novoletni. Da ne bi ponovili napake, vam strokovnjaki svetujejo, da poskušate poslušati svoje telo in vklopite razum. "Pomembno je razumeti, da sitost nastopi z zamikom, ko je želodec že prekomerno poln, zato se je treba z hranjenjem ustaviti že pred občutkom sitosti,” opozarja Siuka, ki pojasni, kaj vse se lahko s prenajedanjem dogaja v našem telesu. "Obilni in zlasti mastni obroki podaljšajo čas zadrževanjahrane v želodcu, s tem pa tudi možnost poslabšanja refluksne simptomatike z zgago, bolečino v vratu, bolečino v žlički, spahovanjem ali celo bruhanjem. Mnogo sestavin prazničnih jedi, vključno s čokolado, mastnimi jedmi, agrumi, začinjeno hrano in kavo vpliva na relaksacijo spodnjega požiralnikovega sfinktra, kot tudi alkohol in kajenje. Večina jih tudi spodbudi sekrecijo želodčne kisline in s tem še dodatno poslabša simptomatiko zatekanja vsebine iz želodca v požiralnik."

Krofi s cimetom, vanilijo in sladkorjem Praznična prehrana Zdravje Opozorilo strokovnjakov glede cimeta

Praznično prenajedanje pusti posledice

Studija Univerze Cornell iz New Yorka, objavljena v britanski znanstveni reviji "New England Journal of Medicine", v kateri je sodelovalo tri tisoč anketirancev iz treh držav, je pokazala, da posamezniki, ki se med prazniki zredijo, do naslednjega božiča izgubijo le polovico te teže. Praznično prenajedanje seveda pusti še druge posledice. Poleg dodatnih kilogramov in slabe vesti, je telo še zakisano, za kar je kriv sladkor; v primeru božičnih praznikov sta to potica in čokolada. Sicer pa vsa ta hrana še kako vpliva na nelagodje v našem telesu. 

Ameriški strokovnjaki odsvetujejo hitre, drastične in nezdrave diete, predvsem takšne pri katerih preskakujemo obroke. Pomembno je, da po tem, ko ste veliko jedli,  začnete spet z lahko hrano, ob tem popijte veliko vode in seveda pojdite na zrak, na telovadbo, ki naj bo novoletna zaobljuba. 

Telo ne deluje na tak način

Seveda so tukaj še različni nasveti za post, nekateri nam svetujejo različne sveže stisnjene sokove ali prehrano iz enega živila, na primer zelja...Kot ugotavljajo na nacionalnem portalu o hrani in prehrani, so tukaj še številna prehranska dopolnila z obljubami o detoksifikaciji "čeprav nobeno izmed teh ne pove, za kakšne strupe deluje, še manj, kako. In čeprav se sliši mikavno, da lahko samo v nekaj dneh ali tednih iz telesa "odplaknemo" vse, kar smo z leti nezdravega življenjskega sloga vnesli v telo, naše telo žal ne deluje na tak način," dodajajo ob tem.

Jetra in ledvice glavna čistilna organa

Zaradi učinkovitega delovanja naših razstrupljevalnih organov ( jetra in ledvice), se v našem telesu kopiči izredno majhna količina strupov. Vendar ob tem obstajajo izjeme, na primer težke kovine, te težko razgradljive, strupene kemikalije, kot so na primer nekateri pesticidi in določene kemikalije iz industrije. "Te snovi se v okolju zadržujejo daljša časovna obdobja in se zato akumulirajo v tkivih živih organizmov, predvsem v maščobnem tkivu. Ljudje večino obstojnih organskih onesnažil zaužijemo z živalsko maščobo, saj se le-ta kopičijo po prehranski verigi in jih je zato v živilih živalskega izvora več kot v rastlinskih živilih, del pa jih v naše telo vstopi tudi z dihanjem," opozarjajo.

Da nas nobeno sadje in zelenjava ne more zares "razstrupiti" našega telesa, so pokazale tudi študije, vendar to ne pomeni, da ju ne uživamo. Tovrstna prehrana, ki naj bo raznolika, namreč varuje naše zdravje in telo ščiti pred zunanjimi in notranjimi stresnimi dejavniki.

Prehranska dopolnila?

Sicer Evropska agencija za varno hrano (EFSA) ni odobrila nobene prehranske trditve v zvezi z razstrupljanjem, saj znanost ni postregla z nobenim dokazom, da bi kakšna snov v našem telesu delovala na ta način. Manjše uživanje sladkorja in predelanih živil nas prav tako ne bo razstrupilo, bo pa pripomoglo k bolj zdravi telesni teži, manjši možnosti za razvoj srčno-žilnih bolezni in diabetesa, dodajajo na prehrana. si.

Izogibajmo se mastnim kosom mesa in živalski maščobi, velikim ribam, kot sta na primer losos in tuna in ju zamenjajmo z manjšimi ribami nižje na prehranjevalni verigi (sardele, skuše, slaniki), pa tudi sicer vsaj občasno namesto mesa raje pojejmo obrok stročnic.

Strokovnjaki še dodajajo, da nam občasna "razstrupljevalna" kura ne bo prav veliko pomagala, če se sicer vsakodnevno prehranjujemo nezdravo. "Samo dolgoročna sprememba prehrane, dovolj vode in gibanja nas lahko zares »razstrupijo« in izboljšajo naše zdravje," dodajajo.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.