Sladkor in sladkani izdelki negativno vplivajo na kognitivne funkcije možganov, uživanje nekaterih vrst sladkorja dolgoročno lahko privede do nevroloških težav in zmanjša sposobnost spomina in učenja, v najnovejši študiji ugotavljajo znanstveniki.
Raziskovalci univerze Otago na Novi Zelandiji so raziskovali, v kolikšni meri navaden namizni sladkor, ki se ga uporablja v gospodinjstvu, vpliva na kognitivne sposobnosti človeka. V študiji, objavljeni v strokovnem časopisu Physiology & Behavior, je sodelovalo 49 ljudi.
Znanstveniki pa so preučevali vpliv še treh drugih vrst sladkorja in primerjali vpliva na kognitivne sposobnosti s placebo učinkom sladila, kot je sukraloza - kristaliničen prah bele barve, topen v vodi in v primerjavi s sladkorjem kar 600-krat bolj sladek.
Razlike med sladkorji
Udeleženci študije so se odgovarjali na tri sklope vprašanj, med katerimi so bile tudi aritmetične naloge. Študija je pokazala, da udeleženci, ki so pred testi uživali hrano z večjo vsebnostjo glukoze (grozdni sladkor) in saharoze, dosegli slabše rezultate v primerjavi s tistimi, katerih hrana je vsebovala fruktozo (sadni sladkor) ali sukralozo.
V hrani se glukoza nahaja v sadju, medu, različnih vrstah zelenjave, v telesu pa jo imenujemo tudi krvni sladkor. Glukoza je končni produkt razgradnje vseh ogljikovih hidratov, ki jih v telo vnesemo s hrano.
Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, ki se najpogosteje uporablja v vsakodnevni prehrani in prehrambeni industriji. Pridobivamo jo iz sladkorne pese in iz sladkornega trsa.
Fruktoza je enostaven ogljikov hidrat, v primerjavi z namiznim, belim sladkorjem pa je slajša. V naravi je fruktoza (imenujemo jo tudi sadni sladkor) predvsem v sadju. Več fruktoze vsebujejo dateljni, rozine, fige, grozdje, kaki, jabolka in hruške. Fruktoza je tudi v medu in melasi (temno rjava gosta tekočina, sicer stranski produkt pri proizvodnji sladkorja).
Kako sladkor vpliva na nas?
Avtorica študije Mei Peng pravi, da je navdušena nad odkritjem, "ki kaže, kako pravzaprav poraba sladkorja vpliva na vsakodnevno vedenje posameznikov."
"Posebej zanimivo je bilo opazovati, v kakšni meri poraba sladkorja lahko vpliva na kognitivne sposobnosti posameznika. Naša raziskava je še pokazala, da je tako imenovana sladkorna ali diabetična koma, ki je povezana z uživanjem glukoze, realen fenomen, ki kaže na znaten padec stopnje pozornosti po zaužitju sladkorja, ki vsebuje glukozo," je dodala znanstvenica.
Pengova je opozorila, da proizvajalci hrane pripravljenim ali procesiranim izdelkom največkrat dodajo sladkor, tako da povprečni človek dnevno zaužije kar 12 žličk sladkorja.
Zgodnje raziskave so pokazale, da porast ravni glukoze v krvi lahko povzroči staranje možganov ali demenco. Znanstveniki so v času prejšnje študije skenirali možgane 249 oseb, starih od 60 do 64 let. Vsi so imeli dokaj urejeno urejeno glikemijo (raven sladkorja v krvi).
Tistim, z nekoliko povišano ravnijo sladkorja, so štiri leta pozneje že ugotovili nekatere spremembe v možganih, natančneje v hipokampusu in amigdali - delih možganov, povezanih s spominom in kognitivnimi funkcijami.
Povečuje tveganje za demenco
Vse več raziskav je dokazalo, da obstaja povezava med alzheimerjevo boleznijo in zaužitim sladkorjem. Tista iz leta 2012, ki so jo izvedli na ameriški univerzi Rockefeller, je odkrila, da je visok nivo glukoze povezan z razvojem nevrodegenerativnih stanj, ki povzročajo to bolezen. Nekateri strokovnjaki so celo prepričani, da je alzheimerjeva bolezen dejansko diabetes tipa 3.
