Zdravje > Prehrana
1740 ogledov

Pri nas: Še posebej problematični jogurtovi napitki, pijače in žita za zajtrk

mlecni izdelki, jogurt, jogurti, Nik Rovan
Tretjina živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami ima manj ugodno hranilno sestavo, ugotavlja slovenska raziskava, objavljena v prestižni znanstveni reviji..

Te dni mineva deset let od roka, predvidenega za uveljavitev omejevanja uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih z manj ugodno hranilno sestavo. Zaradi nesoglasij Evropska komisija te uredbe še vedno ni uveljavila, kar pomeni, da se živila še vedno sme označevati s privlačnimi trditvami, čeprav je njihova sestava bistveno manj primerna.

Pijače, jogurtovi napitki, žita za zajtrk

Da bi ugotovili obseg te problematike, so na Inštitutu za nutricionistiko izvedli raziskavo, v kateri so primerjali prehranski profil preko 6 tisoč živil, ki so se tržila v Sloveniji.  "Rezultati raziskave so pokazali, da ima približno tretjina živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami manj ugodno hranilno sestavo. Do nadaljnega je to sicer povsem skladno z zakonodajo, postavlja pa se vprašanje, ali uporaba privlačnih trditev na tovrstnih izdelkih lahko zavede potrošnike, da le zaradi privlačnih obljub izberali živila z manj ugodno hranilno sestavo," so sporočili iz inštituta. Za še posebej problematične so se pokazale pijače, jogurtovi napitki in žita za zajtrk, na katerih je takšnih trditev največ

Rezultate raziskave so naši strokovnjaki objavili včeraj in to ugledni mednarodni znanstveni reviji Nutrients. "V raziskavo smo vključili 6619 različnih predpakiranih živil in pijač, za katere smo imeli na razpolago podatke o sestavi in označevanju, pri čemer smo še posebej pozorno spremljali uporabo potrošnikom privlačnih prehranskih in zdravstvenih trditev,"  je pojasnil Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko.

Prvovrstno marketinško orodje

Izdelke so vrednotili glede na vsebnost energije in ključnih hranil, njihovo prehransko kakovost pa so ocenili s profiliranjem živil, za katera so uporabili že uveljavljeni avstralski model za omejevanje uporabe trditev. Poleg tega modela so uporabili še strožjega, ki ga WHO uporablja za omejevanje oglaševanja manj zdravih živil otrokom: "Gre za prvo tovrstno raziskavo na svetu, pri kateri smo pri modeliranju upoštevali tudi tržne deleže živil. Rezultati raziskave so pokazali, da je bila več kot četrtina pregledanih izdelkov označena s prehransko ali zdravstveno trditvijo, kar potrjuje, da so tovrstne trditve pomembno marketinško orodje. Upoštevajoč manj strog Avstralski model za profiliranje je bilo ugotovljeno, da kar 32 % izdelkov s tovrstnimi trditvami nima ustrezne hranilne sestave. Strožji model SZO je med manj zdrava živila razvrstil celo 67% s trditvami označenih predpakiranih živil," je še pojasnil Pravst. 

Manj zdrava živila...

Največ med manj zdrava živila razvrščenih s trditvami označenih izdelkov je bilo v skupinah prigrizkov, pekovskih izdelkov, slaščic ter med omakami in namazi. "Živila znotraj teh kategorij so bila pogosto razvrščena med manj zdrava predvsem zaradi visoke energijske vrednosti in visokih vrednostih vrednosti hranil, ki jih želimo v sklopu uravnotežene prehrane omejevati, kot so maščobe, nasičene maščobe, sladkor in sol. Na osnovi zelo stroge zakonodaje lahko potrošniki sicer vse bolj zaupamo atraktivnim prehranskim in zdravstvenim trditvam, vendar nas le-te ne smejo zavesti, da bi kupili živilo z manj ugodno hranilno sestavo," je dodala Urška Pivk Kupirovič z Inštituta za nutricionistiko, ki svetuje, da pred nakupom dobro prebereme označbo izdelka, še posebej o njegovi sestavi.

"Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, npr. pijače, jogurtovi napitki in žita za zajtrk."

Ljudje sedanjih označb pogosto ne razumejo

Rezultati raziskave so še posebej aktualni, ker ao razpoložljivi prav v času, ko Evropska komisija pripravlja zaključno oceno o tem ali je uporabo trditev na manj zdravih živilih potrebno omejevati, je na koncu opozoril Pravst. "Pogost argument nasprotnikov zakonodajnih omejitev uporabe trditev na živilih je, da ima danes potrošnik na označbi živil vse potrebne informacije, da lahko informirano izbere živilo, ki je zanj ustrezno. To sicer načeloma drži, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da potrošniki tovrstnih informacij pogosto ne prebirajo, ali pa jih celo ne razumejejo,"  je dejal vodja raziskave, ki je dodal, da slednje razlog za uvedbo profiliranja živil in omejitev rabe trditev na živilih z manj ugodno hranilno sestavo. Na Inštitutu za nutricionistiko menijo, da bi moral Evropska komisija te omejitve vzpostaviti čim prej, zato so jo že obvestil i o rezultatih raziskave. 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.