Zdravje > Prehrana
10076 ogledov

Slovenski izdelki in EU: Zaradi zaščite podvojili ceno izdelka

1/5
Jan Vitez
"Še pred dvajsetimi leti je tudi na biotehnični fakulteti niso poznali, danes jo pozna cela Slovenija in pozna jo že tudi tujina," je dejal Janko Kodila.

Pred petimi leti je prekmurska šunka dobila evropski znak zaščite, ki je bil dvajseti slovenski zaščiteni kmetijski izdelek. Danes je takšnih izdelkov že 25 ,  naslednja po vrsti je slovenska potica, ki jo bodo v bodoče lahko proizvajali le certificirani izdelovalci.

miklavžev sejem Slovenija Od januarja dalje slovenska potica le še po tem receptu

Že pred dvajsetimi leti je Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot začelo postopke za zaščito prekmurske šunke kot avtohtone, posebne tradicionalne prekmurske kmečke mesnine. Leta 2004 so najprej dosegli zaščito geografskega porekla te šunke na ravni države, leta 2012 pa evropsko zaščito geografske označbe.

Z Brusljem so se borili sedem let

Za razliko od najbolj prestižne "zaščitene označbe porekla" (ZOP), kjer morata pridelava surovin in proizvodnja potekati znotraj opredeljenega geografskega območja, pri zaščiteni geografski označbi,(ZGO) kamor spada prekmurska šunka, velja pravilo, da vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) poteka na določenem geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano, surovine pa lahko izvirajo iz drugih območij. "Sedem let smo se borili z Brusljem in delali na tem, da bi zaščitili tudi surovino, torej prašiča. Nismo imeli argumenta, da je naš prašič avtohton, čeprav smo to želeli dokazati z avtohtono in posebno rejo," je pojasnil Janko Kodila , ki je največji od treh certificiranih proizvajalcev prekmurske šunke. "Imamo sedem rejcev, ki pitajo prašiče na višjo težo, to pomeni zreli prašič, ki se ga pita dlje časa, to je eno leto. To pomeni polnovredno meso, polno arome, z vraščeno maščobo. Mišićnina vsebuje manj vode, kar pomeni, da je bogata," je dodal.

Označba izdelek dvigne iz pepela

 | Avtor: V. L. V. L.
Kakorkoli že, ves trud pri zaščiti izdelka se je obrestoval tako v ceni kot povpraševanju, še pojasni edini resen, komercialni proizvajalec tega izdelka . "Zaradi zaščite smo povečali prodajo, začeli s stotimi kosi na leto, letos smo pri tri tisoč. Ob tem se je prekmurska šunka etiblirala, še pred dvajsetimi leti je tudi na biotehnični fakulteti niso poznali, danes jo pozna cela Slovenija, pozna jo tudi tujina. Označba o zaščiti je ta izdelek dvignila iz pepela, odkar je izdelek zaščiten, se je njegova cena podvojila," prednost takšne zaščite poudari Kodila.

Zaščitena geografska označba

Prekajena in sušena mesnina je pridobljena iz svežega zadnjega stegna prašičev brez kosti. Njena posebnost je v tradicionalnem načinu proizvodnje, pri katerem ustrezno ohlajena svinjska stegna natrejo s soljo in začimbami, ta pa potem zorijo do šest mesecev, pod slamnato streho, obdani z lesom in ilovnatimi ometi.

Slovenija ima 25 zaščitenih prehrambenih proizvodov na ravni EU. Zadnji, letos registrirani izdelek so jajca izpod Kamniških planin.

Mercator Šiška Zdravje Jajca izpod Kamniških planin: Evropa zaščitila posebno zdrav slovenski proizvod

Da je izdelek kakovosten in poseben, je prepoznala tudi Evropa in šunko zaščitila pod oznako zaščitena geografska označba.
Poleg jajc izpod Kamniških planin, štajerskega hmelja, kranjske klobase, prleške tünke, zgornjesavinjskega želodca, šebreljskega želodeca, ptujskega lüka, kraškega zašinka, štajersko prekmurskega bučnega olja, kraške pancete in slovenskega medu, v isto skupino, paše še vsem dobro znani kraški pršut. In kakšna je razlika med njima?

Kraški pršut - prekmurska šunka

Prekmurske šunke natrejo z morsko soljo in začimbami, kot so poper, česen, lovorjev list in brinove jagode. Položijo jih v bazene, kjer jih tedensko obračajo – tiste z dna gredo na vrh in tako naprej. Kraški pršut v tem času zgolj počiva. Še ena razlika v primerjavi s pršutom – šunka je prekajena, ker je v Prekmurju relativna vlaga v zraku višja in samo zrak ni dovolj, da bi jo površinsko posušili in zaščitili.

 | Avtor: Jan Vitez Jan Vitez
Po dvodnevnem prekajevanju z bukovim lesom gre šunka v postopek zorenja. Postopek pridelave šunke traja vse leto in gre skozi prostore, ki predstavljajo štiri letne čase – soljenje, prekajevanje, sušenje in zorenje. "Pred dvema mesecema je bil pri nas znani kuhar Tim Mälzer iz oddaje "Kitchen Impossible" nemške televizijske postaje VOX, kjer pripravljajo posebno oddajo z nami z znano prekmursko gostilno Rajh. Rekel mi, kaj za vraga počnete s to mesnino," se je pohvalil Kodila, ki s svojimi butičnimi izdelki vse bolj prodira tudi na Dunaj, Budimpešto, Zagreb in seveda v Ljubljano.

Popotnik Krajani si želijo zaščititi svojo potico

Komentarjev 14
  • Fulmmer 23:38 08.november 2018.

    Šunko od Kodile sem dvakrat kupil, obakrat, preslana, presuha, preveč prekajena, skratka ne vem od kod jim take ocene in jajca da zanič robo drago prodajajo....

  • Martin Lah 20:03 03.november 2018.

    Glede Kodile na videno in slišano je moje mnenje,da je šunka preslana in preveč umetno prekajena,to sem tudi povedal degustatorki,ki upam da jim je to tudi sporočila.

  • Jožef Koprivnikar 13:50 02.november 2018.

    Bodo zdaj babice tudi dobilekaj tringelta, ker znajo izpeči tako dobre orehove potice ?