Zdravje > Sem s teboj
6581 ogledov

Otroci, ki z napotnico "zelo hitro" čakajo tudi več mesecev

SEM S TEBOJ Epa
"Otroci so vedno pokazatelj tega, kaj se dogaja v partnerskem odnosu. Otroci pripeljejo starša na terapijo in ko nagovorimo partnerski odnos, ko se pokaže tisti »pravi problem«, ki obstaja v partnerskem odnosu in ne otrokovem vedenju, se otroci pogosto čisto umirijo."

Program Dobro sem so pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje zasnovali že leta 2015. Čeprav je bilo to dolgo pred epidemijo covida, se je že tedaj v slovenskem prostoru pojavila velika potreba po takšnem projektu. Nihče si ni mislil, da bo prišel covid in bo ta potreba še toliko večja ...

Program je namenjen ozaveščanju in izobraževanju posameznikov iz ranljivih skupin, s ciljem, da lažje vplivajo na svoje duševno zdravje in dobro počutje, ga krepijo in varujejo. Skozi program Dobro sem razvijajo in implementirajo celovite preventivne vsebine psihosocialne pomoči in izobražujejo trenerje prostovoljce, ki v lokalnih okoljih izvajajo podporne skupine.

Če želite sodelovati pri programu Dobro sem, pišite na elektronski naslov dobro.sem@zpmmoste.net 

Program poteka ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, delavnice za krepitev duševnega zdravja pa lahko ponujajo tudi otrokom v starosti od 6 do 12 let. Kakšne stiske otrok opažajo, kako so se otroci prebijali skozi epidemijo, kaj vse nudijo v sklopu programa, smo povprašali vodjo programa  Dobro sem, magistro zakonskih in družinskih študij Moniko Erjavec Bizjak.

Monika Erjavec Bizjak | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Dejali ste, da so otroci nosili veliko breme v času epidemije. Zakaj, o kakšnih bremenih govorimo?
Otroci in najstniki so bili zaradi svojih razvojnih značilnosti in potreb najbolj prikrajšani, saj za zdrav razvoj potrebujejo socialno interakcijo s svojimi vrstniki. V družbi vrstnikov otroci razvijajo osebne in socialne veščine, ki jim potem v življenju pomagajo vzpostavljati odnose, delijo izkušnje, spletajo tudi zaupne odnose izven družine in širijo svoje poznavanje sveta.

Na ZPM Ljubljana Moste-Polje poleg programa Dobro sem nudimo tudi psihosocialno pomoč ranljivim družinam. Pogosto so v družinah, ki se soočajo s pomankanjem, posledica tega tudi slabi medsebojni odnosi. Otroci s svojo senzitivnostjo to začutijo in izjemno hitro breme slabih odnosov prevzemajo nase.

Projekt ste izvajali še pred pandemijo – je šlo prav tako za pomoč otrokom ali vsem?
Projekt Dobro sem je bil doslej namenjen predvsem odraslim. Z novim modulom, ki smo ga vpeljali lani, ravno v času epidemije, so delavnice Dobro sem namenjene tudi otrokom. To pomeni, da bodo trenerji lahko v lokalnih okoljih izvajali skupinske delavnice prilagojene delu z otroki.

Delavnice Dobro sem so namenjene izključno preventivi na področju duševnega zdravja, kar pomeni, da tam lahko pridobijo veščine, kako se spopadati s situacijami v življenju, ki sprožijo čustva, odzive in stanja,  ki jih ne poznamo ali pa s katerimi se ne znamo, ne zmoremo spoprijeti.

Gre torej za sprejemanje lastnega čustvovanja, krepitvi čustvene odpornosti, učenja tehnik kako zdržati z različnimi situacijami v življenju.

Kako so ga sprejeli?
Otroški modul smo razvili zaradi potreb in izzivov, ki jih zaznavamo pri našem delu z otroki in mladostniki. Z zgodnjim pristopom vzpodbujanja krepitve duševnega zdravja in čustvene odpornosti lahko otroke opolnomočimo za vsakodnevne stiske s katerimi se v svojih življenjih srečujejo. Zaradi ukrepov smo tako na daljavo izvedli že dve usposabljanji za otroški modul.

Odzivi so bili zelo vzpodbudni in trenerji si zelo želijo čimprej otroke povabiti na delavnice, saj je ravno po dolgem obdobju šolanja na daljavo še kako pomembno, da otroci dobijo priložnost v varnem okolju nagovoriti vsa svoja občutja, stiske in doživetja.

Zakaj menite, da je takšen projekt nujno potreben?
Izjemno pomembno je, da se v življenju naučimo spoprijemati z različnimi situacijami, predvsem tistimi neprijetnimi, kjer je še posebej težko zdržati. Izjemno pomembno je tudi povezovanje, deljenje izkušenj, pripadati skupini v kateri čutim, da me sprejemajo takšnega kot sem … Tako vemo, da nismo ednini, ki se soočamo z neprijetnimi občutji. Sočutje do bližnjega je vedno lažje začutiti ob nekom, ki lahko našo stisko razume.

Kaj otroci, ki imajo težave z duševnim zdravjem, najbolj potrebujejo z vidika vašega projekta? Kaj je tisto največ, kar jim lahko nudite?
Projekt je preventivne narave, vzpodbuja krepitev duševnega zdravja, ni pa zasnovan kot terapevtska obravnava za duševne motnje. Otroci in odrasli lahko v sklopu Dobro sem delavnic spoznavajo različne tehnike usmerjanja in reguliranja svojih čustev, vedenj, misli.

Za obravnavo motenj duševnega zdravja je potrebno in pomembno poiskati strokovno pomoč. V sklopu programa Veriga dobrih ljudi, ki ga prav tako izvajamo na ZPM Ljubljana Moste-Polje, nudimo brezplačne terapije za družine in za otroke, otroke vključujemo v prostočasne aktivnosti, vodimo jih na letovanja, počitniške tabore, kjer lahko z vključitvijo v novo okolje pridobijo nove izkušnje in spoznanja.

Bi pa rada poudarila, da so otroci vedno pokazatelj tega, kaj se dogaja v partnerskem odnosu. Otroci pripeljejo starša na terapijo in ko nagovorimo partnerski odnos, ko se pokaže tisti » pravi problem«, ki obstaja v partnerskem odnosu in ne otrokovem vedenju, se otroci pogosto čisto umirijo. Če delamo samo z otrokom, je to tak,o kot če pri puščanju pipe ves čas le brišemo kaplje vode. 

Kako konkretno jim pomagate? 
Psihosocialna in terapevtska obravnava z otroki, se izvaja v obliki strukturirane igre s pripomočki, kot so risalni pribor, glina, peskovnik, lutke.  Ob igri lahko otrok na njemu varen način projicira svoja občutja na predmete, igrače ali na risalni list. Na primer pri igri s peskovnikom, ki je trodimenzionalni pripomoček, otrok prihaja preko gibanja v stik s telesom, čutenji in hkrati razmišlja. Tako lahko vidimo, na katerem področju je otrokovo izražanje čustev najbolj onemogočeno.  

Za starejše otroke, stare od 13 do 18 let, uporabljamo metodo pripovedovanja in ustvarjanja zgodb. Posameznik se z zavedanjem dogodkov okoli sebe skozi pripovedi zave dejanj in dogodkov v sebi in okoli sebe. S pripovedništvom ohranja povezanost svojega  obstoja in smisel svojega življenja. Za pripovedovanje zgodb uporabljamo posebne kartice Dixit oziroma kartice »Več kot ena zgodba«.

Kako izberete tiste, ki jim pomagate?
Uporabniki naših programov izrazijo željo po vključenosti v različne programe, ki so jim predstavljeni.

Koliko otrok bi realno v Sloveniji potrebovalo takšno pomoč in zakaj?
NIJZ je po prvem valu epidemije objavil podatke, ki kažejo, da se je poraba antidepresivov maja 2020 povečala za 41 odstotkov v primerjavi z majem 2019. In to je bilo po trimesečnem zaprtju.

Vsi tej posamezniki potrebujejo poleg predpisanih receptov za antidepresive tudi pogovorno terapijo. Tega pa primanjkuje. Po številu kliničnih psihologov v zdravstvenem sistemu je Slovenija na evropskem dnu. 

Kdaj so otroci najbolj ranljivi in zakaj?
Otroci so najbolj ranljivi v zanje nevarnem okolju, ki jim ne zagotavlja zdravega razvoja, uživanja pravic ter sprejemanja odgovornosti. Ranljivi so v okolju, kjer niso slišani in ob sebi nimajo osebe, ki bi jih zavarovala in jim pomagala vzpostaviti funkcionalne odnose do sebe in okolice.

Kakšne so posledice, če otrok nima takšne vrste pomoči oziroma podpore?
Otroci in mladostniki se na stres odzivajo zelo različno. Pomembno vlogo pri tem ima čustvena stabilnost in psihološka odpornost. Se pa posledice otrokove ranljivosti kažejo na področju vedenja, čustvovanja, doživljanja in učenja ter v vsakodnevnem vključevanju in preživljanju prostega časa.

Posledice se lahko kažejo zelo hitro ali z zamikom, hkrati pa trajajo različno dolgo. Zato moramo biti z otrokom v stiku, da lahko njegovo stisko začutimo, saj se jo tekom življenja lahko naučijo dobro prekriti. Če čutimo, da je otrok v stiski, si moramo vzeti čas zanj. Pomembno se je čustveno povezati. Biti tam brez besed, sedeti v njegovi sobi, ko dela kaj za šolo in brati knjigo ter mu sporočati »Želim biti tu ob tebi, nič se ne rabiva pogovarjati, le želim si tvoje bližine«. Otrok mora začutiti, da bomo zdržali ob njem. Tudi če bo zelo težko.

Monika Erjavec Bizjak | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Kaj je najpogosteje vzrok za duševne stiske pri otrocih starih že osem, devet let?
Vsi otroci od rojstva naprej doživljajo čustvene stiske, ki so nujno potreben del psihološke rasti. Vendar, če otrok na primeren in funkcionalen način lahko te stiske izrazi, in se v varnem okolju ob staršu ali skrbniku nauči, kako zdržati s temi neprijetnimi občutji, to ne bo vodilo v duševne stiske.

Duševne stiske se pri otroku pojavijo v primeru, ko je primoran svoja čustva potlačiti in razviti njemu škodljiva vedenja, ki mu pomagajo, da lažje zdrži s svojo stisko. Zato je tako pomembno otroku dopustiti izraziti to kar čuti, se čustveno povezati in mu pokazati, da ni nič narobe, če je žalosten in joka, da ni nič narobe, če je jezen in se jezi, ta trenutek to čuti in lahko to izrazi. Težava nastane, ker je staršem s tem tako težko zdržati.

Kako jo starši prepoznamo, kdaj je čas za preplah?
Ko otrok izgubi zanimanje za svoje vrstnike, svoje sorojence, svoje bližnje. Ne najde več volje za prosto igro in raziskovanje. Vse kar mu je bilo enkrat v veselje, mu postane mučno. Pokazatelj stisk so tudi motnje spanja, nezdravo prehranjevanje in zavračanje vsakršne telesne aktivnosti. To otrokovo vedenje je klic na pomoč.

Kaj ocenjujete, koliko otrokom boste lahko v prihodnje s projektom pomagali na letni ravni?
Cilj je v obdobju enega leta usposobiti 40 trenerjev Dobro sem, ki bodo izvajali delavnice v svojih lokalnih okoljih.  Kar bi pomenilo 400 vključenih udeležencev, ki bi na skupinskih delavnicah krepili svoje duševno zdravje. 

Koliko časa sicer čakajo otroci na obravnavo psihologa, psihiatra v Sloveniji? 
Čakalne dobe se razlikujejo glede na stopnjo ogroženosti in samo lokacijo. Med čakajočimi pa so tudi primeri, z napotnico »zelo hitro« in čakajo več mesecev. In tukaj imamo organizacije, kot je naš ZPM Moste - Polje pomembno vlogo. Ker nekdo, ki je v stiski, ne more čakati tako dolgo. In zgolj terapija z antidepresivi ne sme in ne more biti vse kar lahko nekomu, ki je v stiski, ponudimo.

Kakšni so vaši načrti za naprej?
Program Dobro sem želimo razvijati za nove ciljne skupine. Delavnice, ki so sedaj oblikovane za odrasle in otroke stare med 6 in 12 let, bomo prilagodili za predšolske otroke in najstnike oziroma mladostnike. S tem zgodnjim pristopom lahko pri otrocih preprečimo napačna in neučinkovita prepričanja o sebi, svetu in drugih ter jim ponudimo dejavnike varovanja duševnega zdravja in lastne notranje moči.

Če želite prejemati obvestila o programu Dobro sem, jim pišete na dobro.sem@zpmmoste.net in dodali vas bodo med prejemnike  obvestil

anja.scuka@zurnal24.si

SEM S TEBOJ | Avtor: SEM S TEBOJ SEM S TEBOJ