Zdravje
1138 ogledov

To so skrite posledice epidemije

Zaskrbljenost Žurnal24 main
Preverili smo, če se je duševna stiska, ki jo je povzročila epidemija, izrazila tudi v povečani stopnji posega po prepovedanih substancah in drugih vrstah odvisnosti.

Negotova prihodnost, finančni izzivi, zaprtost med štirimi stenami, duševne stiske, odtujeni odnosi … z vsem tem in še več smo se (oz. se še vedno) kot družba soočali v času od lanskega marca, ko je bila v državi razglašena epidemija. Čeprav je govora predvsem o tem, kakšne posledice je virus pustil na našem fizičnem zdravju, ne gre zanemariti niti njegovega davka na našem duševnem zdravju.

Ni bilo malo posameznikov, ki so bili primorani poiskati strokovno pomoč, kot kažejo raziskave, so bili oddelki za pedopsihiatrjijo povsem natrpani. Organizacije, ki se ukvarjajo za pomoč in preprečitev različnih vrst odvisnosti, poročajo o negativnih (in skritih) posledicah epidemije. Največje žrtve po njihovem opažanju pa so predvsem mladostniki. "Seveda to ne pomeni, da so med njimi zgolj uporabniki drog, vemo pa, da veliko ljudi, predvsem mladih svoje duševne težave rešujejo prav z uporabo drog. Zato pričakujemo v prihodnosti porast uporabe drog, kar pa ne pomeni nujno več uporabnikov v našem programu," razlaga Lea Furlan iz Centra za preprečevanje odvisnosti, NIJZ, na območni enoti Maribor, kjer so že več let njihovi uporabniki programa pretežno srednješolci. Tja jih pogosto napotujejo šole, ko/če prepoznajo uporabe drog med mladostniki.

ljubljana 21.09.09, igla, narkomanska igla, narkomani, narkoman, droge, zasvojen | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Če je bilo že v 'normalnih razmerah' njihovo delovanje oteženo, saj veliko šol ne prepozna uporabe drog, "če pa jo že, se pogosto napačno odzovejo," je epidemija to še dodatno otežila, saj zaradi dela na daljavo rizične mladostnike težje opazijo.

Uporaba drog postaja med mladimi vse večji problem, po besedah strokovne delavke iz Centra za preprečevanje odvisnosti NIJZ se starostna meja uporabe drog z leti znižuje: "K nam prihajajo tudi mladi, ki po drogah začnejo posegati v osnovnih šolah." Sogovornica opozori, da bi bilo na tem področju nujno predvsem zavedanje, da med mladimi ni problem izključno zasvojenost oz. iskanje pomoči šele takrat, ko se zasvojenost razvije. "Skrb družbe in medijev bi morala biti vsakršno poseganje po drogah, ko govorimo o mladih. Namreč poseganje po drogah je rizičen dejavnik za mnoge težave, kot so šolski neuspeh, kazniva dejanja, neustrezna socialna mreža, spremembe v osebnosti strukturi, npr. fizične in psihične težave, kar je zelo tvegano za kasnejše funkcioniranje v družbi. Ko pa se te težave nakopičijo, je seveda droga izhod iz čustvene stiske in dobra podlaga za reševanje vseh težav in za razvoj zasvojenosti. Gre za način spopadanja s problemi. Če dovolimo, da se ta vzorec pri mladostniku utrdi, ga bo uporabljal tudi v odrasli dobi," je jasna sogovornica.

Slovenske novice: V šolstvu se obeta kup novosti Zdravje To so prave žrtve epidemije

Večjega porasta števila uporabnikov drog v njihovih programih, tako kot v Centru za preprečevanje odvisnosti v Mariboru, kjer se je zgodilo celo to, da mladostnike, ki posegajo po drogah zaradi zgoraj omenjenega razloga niso zaznali, niso opazili niti v ljubljanskem društvu Stigma. Slednji deluje na področju zmanjševanja škode, ki jih prinaša uporaba drog.

"Raziskava NIJZ z naslovom Vpliv prvega vala pandemije covid-19 na uporabnike drog in ponudnike storitev obravnave v Sloveniji, kažejo, da je uporaba marihuane, po kateri pretežno posegajo mladostniki in je tudi najbolj razširjena droga na sploh, ostala enaka, prav tako dostopnost do nje. Upad je bil le pri uporabi t. i. 'plesnih drog' (ekstazi, kokain) in še to le v času popolnega zaprtja države, saj so prav te droge vezane najpogosteje na večja združevanja, zabave in klube. Nekaj pa je bil vzrok bivanjske okoliščine, zaradi katerih je bilo težko uporabljati droge. Raziskava je pokazala tudi, da so uporabo konoplje povečali predvsem redni in pogosti uporabniki, občasni pa so jo nekoliko zmanjšali,"

    Lea Furlan, univ.dipl.soc.

To pa še ne pomeni, da je prišlo do upada uporabe drog ne med mladimi ne v splošni populaciji. "Opazili smo, da je kar nekaj ljudi, ki so bili pred epidemijo stabilni in so uporabljali zgolj substitucijsko terapijo, kot so metadon, substitol, buprenorfin, ponovno začelo z uporabo nedovoljenih substanc. Ocenjujemo, da so se z epidemijo težave uporabnikov povečale. Tukaj predvsem govorimo o brezdomnih uporabnikih drog, ki so se težje znašli v času zaprtja javnega življenja," povedo zaposleni v društvu.

K njim sicer zahaja največ oseb v starostni skupini od 35-45 let. "Opažamo pa, da se 'na sceni' pojavlja tudi vse več mladih oseb, starih od 20 do 25 let. Predvsem v času epidemije v letu 2020 smo zaznali več mladih, tudi mladoletnih, ki droge injicirajo. Težava pa je, da primanjkuje ustreznih programov in storitev, ki bi naslavljale to problematiko," povedo socialni delavci društva Stigma.

Zdravila Slovenija Zdravje Zdravila, ki so jih zlorabili, najpogosteje dobili pri svojem zdravniku

Obenem osvetlijo tudi problematiko starejših uporabnikov drog ter pomanjkanja programov zanje. Predvsem z vidika njihovih zdravstvenih težav, ki so rezultat dolgoletnega življenja na ulici. V Sloveniji (zaenkrat) namreč nimamo namestitvenega programa, ki bi zagotavljal tudi zdravstveno oskrbo uporabnikom drog. "Dodaten problem, ki ga opažamo, je, da mnogi med njimi nimajo izbranih osebnih zdravnikov, tako da je pot do ustrezne zdravstvene oskrbe daljša. V času epidemije se je število prostih zdravnikov in zobozdravnikov v Ljubljani zmanjšalo, čakalne dobe na preglede pa posledično podaljšale. Ugotavljamo, da bi se tega problema morali lotiti sistemsko, z zagotavljanjem primerne ustanove, ki bi zagotovila namestitev za uporabnike drog, ki imajo hujše zdravstvene težave. Za uporabnike se tako iščejo namestitve v posebnih socialno varstvenih zavodih, kjer pa so mesta zelo omejena," še opozorijo pri Stigmi.

Vse večji problem tudi digitalna zasvojenost

Niso pa droge edina odvisnost, s katerimi imajo predvsem mladi največ težav in so se med epidemijo zgolj še poglobile. Manj stikov v živo in manj gibanja je vodilo v več duševnih stisk in tudi povečan obseg zaslonskega časa. Najranljivejši pri tem so bili nedvomno najmlajši; od pet let naprej. "Že v tem obdobju so nekateri starši, tudi zaradi dela na daljavo otroke dlje časa in nekotrolirano pustili pred zasloni, kjer so se otroci neopremljeni za izzive in pasti znašli sami. Zelo ranljivi so tudi učenci in dijaki, pri katerih je v tem obdobju potreba po pripadnosti, sprejetosti in druženju že razvojno bolj izražena, kakor v katerem drugem razvojnem obdobju v življenju," razloži Petra Belina, iz centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Zavoda Nora.

igranje igric računalniške igrice tipkovnica | Avtor: Profimedia Profimedia
Od pričetka epidemije pa vse do danes pri njihovem delu opažajo porast vključevanj v njihove programe pomoči posameznikom, ki se soočajo s stiskami zasvojenosti s spletom in tudi preventivne pomoči družinam ob ponovni vzpostavitvi dogovorov in pravil o uporabi zaslonov, ki so v času šolanja in dela na daljavo enostavno prenehali delovati. Vključenost posameznikov, ki trpijo za eno od oblik digitalnih zasvojenosti se je v primerjavi z enakim obdobjem v letu pred tem povečala za vsaj 20 odstotkov. "V letošnjem letu je pomoč in nasvete pri nas poiskalo okoli 600 znanih in dobrih 400 anonimnih uporabnikov. V primerjavi s časom pred epidemijo je v stik z nami stopilo okoli 30% več posameznikov. Vključitev v različne programe pomoči je posledično narasla za vsaj 20%," s številkami postreže strokovna vodja Zavoda Nora.

Podobna opažanja ponudijo tudi v Inštitutu Vir. "Opazen je beg v virtualni svet. Nekateri se izogibajo stika z realnimi odnosi in bežijo v stik z osebami iz virtualnega sveta. Komunikacijo z drugimi imajo, ko recimo igrajo skupinske računalniške igrice, ali klepetajo z osebami, ki jih v resnici ne poznajo," omeni Anita Leskovšek Feldin iz inštituta.

Tudi podatki raziskav so dovolj zgovorni. Skupno raziskovalno središče pri Evropski komisiji je v enajstih evropskih državah izvedlo primerjalno raziskavo o digitalnih praksah, varnosti in dobrem počutju med otroki in njihovimi starši v času spomladanskega zaprtja zaradi epidemije korona virusa (KiDiCoTi).

Študenti Covid-19 Slovenija "Hotel mama": Velike spremembe v vedenju mladih v Sloveniji!

Raziskava je pokazala, da je slaba polovica vprašanih otrok (48%) poročala o tem, da so bili v času zaprtja držav bolj zaskrbljeni zaradi povečane uporabe digitalnih tehnologij. V Sloveniji je bil ta odstotek še nekoliko višji, in sicer 54%. Obenem je tudi slaba polovica vprašanih otrok poročala, da so imeli težave zaradi prekomerne rabe, na primer, da so izpuščali obroke ali spanec. Slovenija je sicer med vsemi vključenimi državami primer, kjer je najmanjši odstotek vprašanih otrok (17%) poročal, da jim je v času zaprtja držav prekomerna raba interneta povzročala težave bolj pogosto kot prej. Nekateri otroci so v tem obdobju tudi aktivno poskušali spremeniti vzorce uporabe. Skoraj tretjina vprašanih otrok je poročala, da se je v tem času pogosteje dogajalo, da so bili neuspešni pri zmanjševanju časa uporabe digitalnih tehnologij. V Sloveniji je bil ta odstotek usklajen z evropskim povprečjem, torej 33%. 

Opazno povečevanje motenj hranjenja

Kavč, sedežna garnitura, hrana, madeži | Avtor: Profimedia Profimedia
Poleg zgoraj omenjenih oblik odvisnosti so v Inštitutu vir izpostavili tudi opazen porast otrok, ki so v času omejitev zaradi virusa Covid 19 prekomerno posegali po sladkarijah in pridobivali na telesni teži. "Predvsem je bilo to opaziti pri tistih otrocih, ki so ostajali sami doma, medtem, ko so morali starši v službo. Opazno je povečevanje motenj hranjenja, kot so bulimija, prenajedanje, anoreksija," pove Anita Leskovšek Feldin in omeni, da so v njihovem programu sprva opazili viden porast oseb, ki se srečujejo z nekemično obliko zasvojenosti, vendar se je število ljudi s kemičnimi oblikami zasvojenosti ravno tako povečalo.

Število ljudi, ki se obrača po njihovo pomoč, je sicer odvisno od obdobja. Zaznavajo, da se v mesecu septembru število ljudi, ki iščejo pomoč spet povečuje, upadlo pa je v obdobju, ko je delo v živo zamenjalo delo na daljavo. PCT (preboleli, cepljeni, testirani) pogoj za delo v živo je po njihovem mnenju pomembno otežil dostopnost oblik pomoči ravno najranljivejšim osebam in bo povečal njihove siceršnje stiske.

Šolar Slovenija Zdravje Posledice epidemije: Na otroškem oddelku bolnišnice ni več postelj

 

 
Komentarjev 1
  • Avatar Sreten Lukić
    lluckyss 07:57 03.oktober 2021.

    Posledice prisilnega cepljenja, nesorazmernih in nekaterih škodljivih ukrepov ter seveda nedostopnost pravočasnih zdravniških uslug, bo zahtevalo bistveno več žrtev kot, če ne bi bilo nobenih ukrepov ali cepljenja !!

Sorodne novice