Velja prepričanje, da so leni in manj inteligentni, kar pa ne drži

Kar 60 odstotkov ljudi v Sloveniji je čezmerno hranjenih in debelih. Podatek je iz leta 2020, ko je bilo v Sloveniji čezmerno hranjenih 40 odstotkov ljudi, 19 odstotkov jih je bilo debelih.  "Debelost je razširjena, kompleksna, napredujoča in ponavljajoča se kronična bolezen, za katero je značilna prisotnost čezmerne in nenormalne telesne maščobe, ki škodi zdravju," pojasni internist in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc. 

Med moškimi se je raven debelosti od leta 1990 skoraj potrojila, za ženske pa več kot podvojila. Med otroki in najstniki jih je leta 2020 z debelostjo živelo približno 159 milijonov, medtem ko je to število leta 1990 znašalo 31 milijonov.

Profimedia

Zaskrbljujoče raziskave

Raziskave kažejo na veliko povezavo med debelostjo in umrljivostjo, prekomerna masa (opredeljena kot indeks telesne mase (ITM) ≥ 25 kg/m2) in telesna nedejavnost manj kot 3,5 ure vadbe na teden, skupaj povzročita 31 odstotkov vseh prezgodnjih smrti, 59 odstotkov srčno-žilnih smrti ter 21 odstotkov smrti zaradi raka med nekadilkami, je še povedal Cevc. 

Povečano tveganje za razvoj nekaterih najbolj razširjenih bolezni

Sladkorno bolezen tipa 2; pri ženskah s povečano telesno maso za 5-8 kg se poveča relativno tveganje za nastanek sladkorne bolezni kar za 2-krat, če pa je telesna masa višja za 8-11 kg pa za 3-krat.

Srčno-žilne bolezni; pri debelih moških se to tveganje poveča za 46 odstoktov in ženskah za 64 , povišan krvni tlak pa kar za 2,2-krat pri moških in za 2,75-krat pri ženskah.

Za raka vsaj 13 anatomskih mest, vključno z adenokarcinomi endometrija, požiralnika, ledvic in trebušne slinavke, hepatocelularni karcinom, rak kardije želodca, meningiom, multipli mielom, kolorektalni rak, rak dojk po menopavzi, rak jajčnikov, žolčnika in ščitnice. Debelosti pripisano breme raka v populaciji je 12 odstotkov pri moških in 13 pri ženskah.

Sladkorna bolezen

Približno 90 odstotkov ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 je debelih. Temeljna motnja, povezana z debelostjo, je inzulinska neodzivnost, ki vodi do zvišane ravni inzulina v krvi.

Zlasti kopičenje maščob v znotraj trebušnih maščobnih tkivih je povezano z inzulinsko neodzivnostjo in motnjami v presnovi glukoze. Inzulinska neodzivnost in presežek prostih maščobnih kislin sprožita vnetno dogajanje s številnimi škodljivimi posledicami – med drugim tudi pospešeno aterosklerozo. 

Maščobno tkivo sprošča hormone

Težave oseb z debelostjo s koleni niso le posledica preobremenitve teh sklepov zaradi teže, ampak so tudi posledica lokalnega vnetnega dogajanja v maščevju kolenske kotanje. Včasih so mislili, da je maščobno tkivo namenjeno izključno shranjevanju energije v obliki maščob, danes pa vemo, da je maščobno tkivo tudi endokrini organ, ki sprošča hormone, ki zelo vplivajo na naše zdravje, so še povedali na novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Psihološke težave

Zdravstvene težave, povezane z debelostjo, spremljajo tudi psihološke. "Debeli posamezniki imajo v vseh razvojnih obdobjih od otroštva do pozne starosti več tveganj za razvoj čustvenih vedenjskih težav, psihiatričnih diagnoz ter težav na področju mišljenja in kognicije. Hkrati pa vse omenjene težave prispevajo k temu, da oseba težje obvladuje debelost kot kronično bolezen, z  leti se njena stopnja še poveča, s tem pa tudi verjetnost dodatnih zapletov," je pojasnila Simona Klemenič, klinična psihologinja na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Po njenih besedah so najpogostejše motnje razpoloženja, zlasti depresija, tesnoba, motnje hranjenja, za katere je značilno prenajedanje/prehranjevanje, motnja pozornosti in aktivnosti (ADHD), ter motnje povezane z izvršilnimi funkcijami in čustveno regulacijo.

Otroci in mladostniki najbolj na udaru

Profimedia

Ne drži, da so leni in manj intelegentni

Neprijetne občutke pa lahko pri njih spodbuja tudi stigmatizacija debelosti, saj ljudje z njo povezujejo številne osebnostne lastnosti, kot je lenoba in prepričanje, da so manj inteligentni. "To seveda ne drži," je predsodke zavrnila Klemenčič. Dodala je, da stigmatizacija posameznike dodatno ovira pri spremembah prehranjevalnih in gibalnih navad, kar zavira izgubo telesne teže.

Zmanjšanje telesne teže: V prvi vrsti je pomemben zlasti zdrav življenjski slog, ki vključuje redno telesno dejavnost in energetsko uravnoteženo prehrano.

Spreminjanje življenjskih navad pa ni preprosto, saj je povezano z motivacijo. Zato je pomembno, da si osebe ob hujšanju zastavijo čimbolj jasne in dosegljive cilje, kot je denimo določena količina telesne vadbe. Poleg motivacije in močne volje pa potrebujejo tudi podporo okolice, torej družinskih članov, zdravstva in šolstva.

Številne raziskave kažejo, da se lahko s shujšanjem izognemo številnim zapletom, ki jih povzroča debelost. Že majhno znižanje telesne mase prinaša metabolno korist  in neredko se zgodi, da se npr. s shujšanjem uravna krvni tlak, sladkorna bolezen in tudi motnja v presnovi maščob.

Mesec ozaveščanja 

V obdobju od 4. marca do 4. aprila 2025 v Posvetovalnici Za srce poteka mesec ozaveščanja o prekomerni telesni teži in debelosti in to na vsak delovni dan na Dalmatinovi ulici 10, Ljubljana in pa vsako prvo soboto v Skrbovinci na Mačkovi ulici 1, Ljubljana.

Tematskega ozaveščanja, informiranja in izbranih preventivnih meritev bodo v tem času brezplačno deležni vsi obiskovalci Posvetovalnice, poleg posveta in nasvetov pa bodo prejeli tudi gradiva.

Stokovnjaki bodo ciljano ugotavljali ogroženost glede prekomerne telesne teže in debelosti, ljudem pojasnili tveganje, ki ga predstavlja, izvajali svetovalno dejavnost o tej temi ter preventivne meritve (telesna teža, obseg pasu, merjenje telesne sestave, izračun ITM). Vsi bodo prejeli tudi brezplačne publikacije na temo.

dezurni@styria-media.si