Zdravje
10234 ogledov

Po novem koronavirusu nova nevarnost

Bolezen norih krav, možgani človeka Profimedias
"Nevarnosti je zelo veliko," pravi nemški virolog Jonas Schmidt Chanasit, ki opozarja, kako nevarno je taljenje ledu.

Meteorologi so pred dnevi potrdili, da je bil letošnji maj doslej najtoplejši v obdobju zgodovine meritev temperature. To velja tudi za Sibirijo, kjer pa na severu ob topljenju večnega ledu prežijo nove nevarnosti. Mikrobi v zamrznjenem stanju preživijo zelo dolgo in pojavljajo se prve bolezni, ki se vračajo v posamezne dele sveta.

Leta 2016 je na sibirskem polotoku Jamal nenadoma zbolelo več ljudi, 70 so jih zdravili v bolnišnici, 12-letnik pa je celo umrl. Vzrok je bil antraks, strup, ki so ga v preteklosti že zlorabili tudi teroristi, a tokrat se je pojavil v naravnem okolju.

Uradno se je deček okužil z zaužitim mesom jelenov. Ti so se potem, ko so se temperature povišale, pasli na območjih, ki jim je prej vladal večni led, in se okužili preko odtajanih mikrobov.

Bakterije lahko zmrznjene preživijo stoletja

Seveda se pojavlja vprašanje, kako nevarno je taljenje ledu in kaj se skriva pod ledom. "Nevarnosti je zelo veliko," pravi nemški virolog Jonas Schmidt Chanasit. Ta dodaja, da različne bakterije predvsem na truplih zmrznjenih živali lahko preživijo tudi stoletja.

Sibirija je bila letos zelo na udaru. Maj je bil najtoplejši od začetka meritev leta 1979. V Sibiriji je bila leto temperatura deset stopinj višja od povprečja med letoma 1981 in 2010. Pa tudi na Aljaski in na Antarktiki so bile temperature visoko nad povprečjem.

Virologi se zdaj bojijo, da bo taljenje ledu vrnilo v svet bolezni, ki so že zdavnaj pozabljene. V najhujšem primeru tudi prave epidemije, saj so tudi na teh območjih, ki se vnovič talijo, pred stoletji pokopavali za boleznimi umrle ljudi, ki so v ledu ostali nekakšna preživetvena enota za bakterije in mikrobe.

led taljenje otoplitev tundra | Avtor: Profimedia Profimedia

Led dobro ohranil virus

Že pred več kot desetletjem so strokovnjaki z ameriškega inštituta za alergije in infekcijske bolezni naleteli na množično grobišče Inuitov. Iz dva metra globokega groba so izkopali žensko truplo, ki je bilo v zemlji 75 let. Stalni led in zaloge telesne maščobe so v več kot sedmih desetletjih lepo ohranile viruse v pljučih trupla. Virusi so bili ohranjeni tako dobro, da so raziskovalci lahko dokazali, da so tam pokopani Inuiti umrli za špansko gripo. Obenem so potrdili, da s časom moč virusom pojema in da je prenos okužbe bistveno počasnejši in težji.

Res je tudi, da večina virusov kmalu po otoplitvi odmre, saj naleti na vplive iz okolja. Najbolj verjetna je okužba, če bi živali ali ljudje prišli v stik z virusom neposredno po tem, ko se truplo odtaja. Bolj odporne pa so bakterije, ki so zato tudi nevarnejše. Posebej antraks je izredno trdovraten in v preteklosti so že znani primeri, ko so obolele cele črede jelenov. Tudi v preteklih letih je bilo kar nekaj poročil o boleznih, zato so številne živali na tem območju preventivno cepili.

Bojijo se, da bi prišlo do mutacij

Ruski znanstveniki so pred dvema letoma v Jakutiji na severovzhodu Sibirije v plasteh, katerih starost so ocenili na tri milijone let, naleteli na mikroorganizme. Po njihovih ocenah je zelo veliko tveganje, da bo ob stiku današnjih bakterij s "prazgodovinskimi" prišlo do nam neznanih mutacij. V skrajnem primeru bi šlo lahko za zelo nevarne nove vrste.

A virusi in bakterije in večnega ledu niso edina naraščajoča nevarnost za prenos nalezljivih bolezni. Znanstveniki opozarjajo tudi na komarje, muhe in klope. Že dolgo je znano, da ti prenašajo bolezni v tropskih krajih, v zmernem pasu pa so po otoplitvi prenosi vse bolj pogosti, saj vsi omenjeni insekti vse lažje in v večjem številu preživijo mile zime. Tudi tiste vrste, ki pridejo s popotniki iz toplih krajev.

Lani so ljudje na jugu Francije zboleli za zika virusom, saj so se tam udomačili komarji, ki prenašajo ta virus. V Nemčiji so lani zabeležili okužbo človeka z virusom zahodnega Nila. Pred tem so bile znane okužbe pri pticah, prenašajo pa ga običajni komarji.

dezurni@zurnal24.si

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.