Ljubljanska porodnišnica je z zadnjih sedmih letih od donatorjev prejela v vrednosti okoli 60 tisoč evrov, namenjeno za ustanovitev banke humanega mleka, del te opreme še vedno ni v uporabi. Čeprav gre za opremo, ki bi pripomogla k manjši umrljivosti in obolevnosti nedonošenčkov in novorojenčkov, se stvari ne premaknejo z mrtve točke.
Rešili bi marsikatero življenje dojenčka
Podjetje Spar je leta 2012 UKC Ljubljana doniralo napravo za pasterizacijo vrednosti več deset tisoč evrov, v obliki donacije je UKC Ljubljana prejel analizator humanega mleka in ultrazvočni homogenizator. Tako so bili že pred šestimi leti postavljeni temelji za ustanovitev banke mleka. Kasneje je bila iz terciarnih sredstev že upokojene profesorice financirana še prenova prostorov, kjer naj bi potekala pasterizacija.
Kljub temu pa je Slovenija še vedno ena redkih držav, ki nima banke mleka za nedonošenčke in bolne novorojenčke, ki jih mame ne morejo dojiti. "Humano mleko je ključno tudi za otroke po operaciji prebavil, srca, s kroničnimi črevesnimi obolenji ali s hudimi alergijami na hrano. Z banko mleka bi rešili marsikatero življenje dojenčka," razlaga specialistka pediatrije z Ginekološke klinike Andreja Domjan Arnšek, ki si že leta prizadeva, da bi v največji slovenski bolnišnici začela delovati banka mleka, pri tem pa nima podpore vodstva Ginekološke klinike ter tudi nekaterih kolegov zdravnikov.
UKC: Zavedamo se, da nevarna preprodaja mleka poteka
"Tudi za hladilnik in dva zamrzovalnika je poslovni direktor Ginekološke klinike Peter Požun hotel, da poiščemo donatorja, vendar sem menila, da mora nekaj prispevati tudi klinika," razlaga Domjan Arnškova. UKC je nato razpis za manjkajočo opremo ponavljal trikrat, že zato se je projekt zavlekel za več let.
Medtem na črnem trgu poteka poteka neformalna izmenjava materinega mleka. Ta pa je za dojenčke potencialno nevarna, saj se z materinim mlekom prenašajo tudi nevarni virusi (hepatitis B in C ter HIV) in patogene bakterije. Na UKC Ljubljana pravijo, da se tega zavedajo.
Ginekološka klinika s Požunom na čelu nima razumevanja za razvoj stroke
"Za delovanje banke humanega bi potrebovali dodatne kadre in finančna sredstva. Vse stroške, ki so nastali do sedaj z zbiranjem in hranjenjem materinega mleka, krije Ginekološka klinika iz svojih sredstev in za to ne dobi sistemskega denarja," pa sporočajo z Ginekološke klinike, ki jo vodi Peter Požun.
Na kliniki sicer deluje laktarij, kjer lahko mleko zamrznejo matere nedonošenčkov, ko so ti še v inkubatorju. Za zdravega otroka je takšno mleko uporabno še vsaj eno leto, vendar v laktariju matere hranijo mleko le za svojega otroka, saj to mleko ni testirano in zato ni primerno za nedonošenčke ali bolne novorojenčke, ki jih mame ne morejo dojiti.
"Vodstvo Ginekološke klinike nima razumevanja za razvoj stroke in za investicije, ki so potrebne, da lahko z delovanjem banke mleka štartamo," poudarja Domjan Arnškova. V intenzivni enoti letno sprejmejo od 150 do 170 majhnih nedonošenčkov težkih manj kot 1500 gramov, vendar se na kliniki kljub temu sprašujejo, banko humanega mleka sploh potrebujemo. "V kolikor bo potrjena ocena, da Slovenija takšno banko potrebuje, pričakujemo, da se zagotoviti njeno financiranje, med tem v prvi vrsti stroške testiranj matere in mleka ter tehnično opremo. Urediti bi bilo treba tudi primeren transport mleka v banko, če bi bil donor doma in ne več v porodnišnici," sporočajo z Ginekološke klinike.
"Vse to pomeni tudi zmanjšanje stroškov zdravljenja, ki niso zanemarljivi"
"Nesporno je, da banko humanega mleka potrebujemo in za to niso potrebne drage analize. Dokazano je tudi, da hranjenje nedonošenčkov z humanim mlekom izboljša preživetje. Nedonošenčki bolje tolerirajo hrano, zato lahko hitreje ukinemo paranteralno prehrano, torej hranjenje preko infuzij. Vse to pomeni tudi zmanjšanje stroškov zdravljenja, ki niso zanemarljivi," poudarja vodja projekta banka mleka Andreja Domjan Arnšek, ki se z mikrobiološkim laboratorijem dogovarja za nižjo ceno testiranja mleka donatork. Poleg tega bi za varno sledenje mleka in donatork potrebovali še računalniški program, ki pa stale med 7000 do 10000 evrov.
sergeja.hadner@zurnal24.si
Mogoce omejite dodatke, nadure in optimizirajte stroske delovne sile. Pomoje najdete par jurjev.
Saj je tudi v Keniji ,Guatamali ,Albaniji in se par nam enakih drzavah tudi tako..
Ker ni bilo privatnih donacij se nič ne premakne ! Vsak ima svoj interes in prag ,ki zadovolji njegove egoistične zahteve . Slovenci imajo sindrom hlapčevanja, smatrajo zdravnike kot polbogove in jih kot takšne obravnavajo .