Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lani prejel skupno 1.177 vlog za povračilo stroškov specialističnega in bolnišničnega zdravljenja v tujini ali nabave medicinskih pripomočkov in zdravil v tujini. To je 0,25 odstotka manj kot v istem obdobju lani.
Evropska direktiva namreč o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva namreč omogoča, da lahko vsak pacient, tudi če čakalna doba pri nas ne presega dopustne, z napotnico odide na pregled ali poseg v drugo državo EU, stroške pa vam vrnejo, celo če pregled ali poseg opravite pri zasebniku in ne v javni mreži.
Stroške poti pacient plača sam
ZZZS povrne stroške, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji (npr. opravljena storitev je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, zavarovana oseba ima predhodno izdano napotnico, ...) ZZZS pa ne krije stroškov poti ali morebitne nočitve v tujini.
Lani je tako ZZZS odobril 87,34 odstotka vlog, zavarovancem pa na podlagi direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva povrnil 497.669,81 evra za stroške opravljenih zdravstvenih storitev oziroma nabavljenih MP ali zdravil v drugi državi članici EU.
Leta 2017 se je število vlog glede na leto prej povečalo kar za 40 odstotkov, stroški pa so se podvojili na 460 tisoč evrov.
Za zdravstveno storitev v tujini načeloma ni potrebna odobritev ZZZS, je pa potrebna predhodna odobritev za bolnišnične zdravstvene storitve, ki vključujejo prenočitev in zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme. Seznam teh storitev določi minister. Brez predhodne odobritve ZZZS zavarovana oseba ni upravičena do povračila stroškov zdravljenja v drugi državi članici EU.
Največkrat na zdravljenje na Hrvaško
Zavarovanci so največ zdravstvenih storitev opravili na Hrvaškem, 68 odstotkov, 20 odstotkov v Italiji in sedem odstotkov v Avstriji.
Zavarovane osebe so v tujini najpogosteje opravile storitve s področja zobozdravstva, predvsem endodontija in ortodontija.
Še vedno je ena najpogostejših preiskav, ki jih zavarovanci opravijo v tujini, preiskava elektromiografija, EMG, s katero se testira živčna prevodnost, preiskava na katero je sicer najkrajša čakalna doba pri nas na Nevrološki kliniki z napotnico redno 33 dni. Sledijo storitve s področja kardiovaskularne kirurgije (operacija na ožilju – krčne žile). Najkrajša čakalna doba z napotnico redno je pri nas v sanatoriju Rožna dolina, kjer se čaka 110 dni.
Med nabavljenimi medicinskimi pripomočki prevladujejo očala.
Več vlog zaradi predolgih čakalnih dob
Zavarovanci lahko gredo v tujino še v dveh primerih, ki jih določa 44. člen zakona o zdravstvenem varstvu: če so izčrpane možnosti zdravljenja doma, če je pri nas čakalna doba predolga ali presežen razumen čas čakanja.
V prvih šestih mesecih tega leta je prejel že73 vlog zaradi predolge čakalne dobe v Sloveniji, medtem ko je leta 2020 v celem letu prejel 83 vlog.
V lanskem letu je ZZZS zaradi predolgih čakalnih dob prejel 101 vlogo, vendar je bilo odobrenih le 37 vlog. Največkrat so se zahteve za storitve v tujini zaradi predolgih čakalnih dob v Sloveniji, nanašale na na odobritev oziroma povračilo stroškov preiskav PET-CT, opravljenih na Hrvaškem in v Avstriji.
Osebno mislim, da v tujino ne bi rabili hoditi, če bi naš zdravstveni sistem štimal.