Poročilo Health at a Glance 2017 navaja, da se je od leta 1970 v vseh državah OECD pričakovano trajanje življenja ob rojstvu povečalo za več kot deset let in znaša v povprečju 80,6 let. Sicer najdlje živijo na Japonskem (83,9 let) ter v Španiji in Švici (obe 83 let). Najnižja pričakovana življenjska doba je v Latviji (74,6 let) in Mehiki (75 let); v Sloveniji znaša 80,9 let.
Nove analize, ki jih OECD predstavlja v poročilu, kažejo, da bi se pričakovano trajanje življenja podaljšalo za 13 mesecev, če bi se prepolovila poraba alkohola in delež kadilcev.
Bolj usmerjena poraba sredstev za zdravstvo je ključnega pomena za povečanje vpliva na zdravstvene izide in poročilo Health at a Glance prikazuje področja, kjer bi bila poraba sredstev lahko bolj učinkovita.
Povečana raba generičnih zdravil v večini držav OECD je zmanjšala stroške in predstavlja več kot 75 % vseh izdanih zdravil v ZDA, Čilu, Nemčiji, Novi Zelandiji in Združenem kraljestvu, medtem ko v Luksemburgu, Italiji, Švici in Grčiji predstavlja 25 %. V Sloveniji ta delež znaša 50 %, navaja poročilo, ki ga povzema Nacionalni inštutut za javno zdravje (NIJZ).
Razlike v obsegu predpisanih antibiotikov med državami so trikratne, pri čemer Grčija in Francija poročata o količinah, veliko večjih od povprečja OECD. Obseg v Sloveniji je med nižjimi v primerjavi z državami OECD.
Medtem ko se delež kadilcev še nadalje znižuje, pa države niso bile zelo uspešne pri zmanjševanju debelosti in škodljivi rabi alkohola, prav tako pa je pogosto zanemarjeno tudi področje onesnaženosti zraka:
Deleži kadilcev so se v večini držav OECD znižali, kljub temu pa še vedno dnevno kadi približno eden izmed petih odraslih. Deleži so najvišji v Turčiji, Grčiji in na Madžarskem, najnižji pa v Mehiki.
Raba alkohola v državah OECD se je od leta 2000 znižala. Vseeno pa se je v istem obdobju raba povečala v 13 državah, najbolj v Belgiji, Latviji, na Islandiji in Poljskem. Dodatno se pa v državah OECD eden izmed petih odraslih redno tvegano opija.
Več kot polovica prebivalcev s prekomerno telesno težo
54 % odraslih prebivalcev v državah OECD ima prekomerno telesno težo, vključno z 19 % predebelih. Stopnje debelosti so višje od 30 % na Madžarskem, v Novi Zelandiji, Mehiki in Združenih državah Amerike.
Kje je Slovenija?
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v Sloveniji znaša 80,9 let ter je 0,3 leta nad povprečjem držav članic OECD. Kljub dolgoletnemu ugodnemu trendu je razlika v pričakovanem trajanju življenja (v starosti 30 let) med najvišje in najnižje izobraženimi moškimi v Sloveniji še vedno velika in znaša 6,4 let (OECD: 7,1), med ženskami pa 2,7 let (OECD: 4,2).
Najnižja umrljivost dojenčkov
Umrljivost novorojenčkov v Sloveniji je najnižja med vsemi državami OECD, in sicer znaša 1,6 na tisoč živorojenih otrok, hkrati pa opažamo tudi največji upad umrljivosti med vsemi državami OECD v primerjavi z letom 1990 (znižanje za 81 %, OECD povprečje pa 64 %). Malo višje stopnje umrljivosti otrok beležijo nordijske države, Češka republika in Japonska, OECD povprečje pa znaša 3,9 na tisoč živorojenih otrok.
Na vrhu po umrljivosti zaradi raka
Med glavnimi vzroki umrljivosti v Sloveniji izstopa umrljivost za rakom, ki je večja od povprečne stopnje umrljivosti zaradi raka v državah OECD. OECD v publikaciji izpostavlja poleg Slovenije še Slovaško, Madžarsko in Latvijo, vse s stopnjo umrljivosti zaradi raka nad 240 na 100.000 prebivalcev (OECD povprečna stopnja znaša 203 na 100.000 prebivalcev).
Samomori: Slovenija visoko nad povprečjem
Prav tako je večja od povprečja OECD umrljivost zaradi samomora pri obeh spolih. Slovenija sodi med pet držav (poleg Slovenije še Litva, Rusija, Madžarska in Koreja), ki imajo za več kot polovico višjo stopnjo umrljivosti zaradi samomora v primerjavi z OECD povprečjem.
Življenjski slog prebivalcev Slovenije blizu povprečja OECD
Delež odraslih, ki redno kadijo, je za pol odstotne točke višji od povprečja OECD (18,9 % v Sloveniji v primerjavi z 18,4 % v OECD), pri čemer je delež kadilk v Sloveniji za 1,7 % višji kot v OECD državah, delež moških kadilcev pa eno odstotno točko nižji od deleža v OECD.
Popijemo za 2,5 litra več alkohola
Po registrirani porabi alkohola Slovenija z 11,5 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, za 2,5 litra presega OECD povprečje (9 litrov).
V Sloveniji je po samooceni telesne teže predebelih 21 % moških nad 15 let (OECD: 18,9 %) ter 17,4 % žensk (OECD: 19,8 %). Tudi pri otrocih in mladostnikih Slovenija presega OECD povprečje.
Dobri in slabi rezultati Slovenije
Z vidika kakovosti obravnave in izidov obravnave Slovenija dosega nekaj zelo dobrih rezultatov (npr. delež sprejemov v bolnišnico zaradi astme in diabetesa, število tujkov v telesu, visok delež udeležbe v programih presejanja, nizka stopnja umrljivosti zaradi levkemije pri otrocih).
Pri nekaterih kazalnikih pa ni zelo uspešna (npr. 30-dnevna smrtnost zaradi ishemične možganske kapi, hitrost operacije kolka v dnevih po sprejemu v bolnišnico). Kljub uspehom pri presejalnih programih in izboljšanemu petletnemu relativnemu preživetju po diagnozi raka dojke in debelega črevesja še vedno beležimo visoko stopnjo umrljivosti zaradi raka dojk ter raka debelega črevesja in danke.
