Zdravje > Življenjski stil
1296 ogledov

Zakaj imajo številni starši doma to razkužilo

Rana Profimedia
Jodove spojine imajo močan baktericidni, fungicidni, virucidni in sporocidni učinek. Prav zato imajo številni starši razigranih otrok doma jodove izdelke ...

"Jodove spojine imajo močan baktericidni, fungicidni, virucidni in sporocidni učinek. Jod je eden najstarejših in najučinkovitejših antiseptikov," pojasnjuje mag. Matejka Kumperščak Duh, mag. farm., spec. iz javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne.

Dodajaja, da vodne raztopine joda uporabljamo kot antiseptike in razkužila že več kot 150 let: "Jod je močan oksidant, reagira z osnovnimi –NH skupinami aminokislin, z nenasičenimi maščobnimi kislinami, spreminja fizikalne lastnosti lipidov v membranah in oksidira –SH skupine cisteina."

Obenem opisuje, da lahko pripravki joda prodirajo skozi kožo in sluznico ter vplivajo na delovanje ščitnice, zato se ne priporočajo za uporabo pri novorojenčkih, nosečnicah, osebah z alergijami in boleznimi ščitnice.

Najbolj znan antiseptik v tej skupini je povidon jod oziroma jodirani povidon. "Jodirani povidon je kompleks joda s polivinilpirolidonom. Je jodofor, kar pomeni, da je zmes joda in površinsko aktivne spojine, ki sprošča prosti jod v raztopino. Jodirani povidon ima enako širok spekter delovanja kot jod, ne povzroča pa za jod značilnega draženja z rdečino, oteklino in bolečino," pravi. Po njenih besedah povidon jod v lekarni svetujejo za antiseptično oskrbo ran, za ustno in vaginalno sluznico.

Nekateri zdravniki za oskrbo ran svojih pacientov radi posežejo po jodovih obližih in raztopinah, nekateri pa ne. Prav tako imajo jodove raztopine in obliže doma mnogi starši in z njimi oskrbujejo ranice in odrgnine otrok, jod pa uporabljajo tudi veterinarji in skrbniki živali za oskrbo ran. 

Na naše vprašanje, zakaj se jodovih raztopin kljub učinkovitosti ne uporablja tako pogosto, je mag. Matejka Kumperščak Duh pojasnila, da imajo v lekarni bolj varne antiseptike z manj stranskimi učinki, na primer oktenidinijev diklorid, in se zato pripravki z jodom svetujejo manj pogosto: "A prav gotovo imajo svoje mesto, saj je jod zelo učinkovit antiseptik."

V Sloveniji jodiranje soli

Jod je tudi ključno mikrohranilo v prehrani človeka in pomembna sestavina ščitničnih hormonov, ki imajo vlogo pri uravnavanju metabolizma in v telesnem razvoju, predvsem pri razvoju možganov.

sol | Avtor: Pixabay Pixabay
"V Sloveniji je prisotno pomanjkanje joda, zato je bil leta 1953 uveden obvezen ukrep jodiranja kuhinjske soli z 10 miligrami kalijevega jodida na kilogram soli. Količino dodanega joda so v letu 1999 podvojili na 20 do 30 miligramov kalijevega jodida na kilogram soli, da bi zmanjšali pojav golšavosti, ki je eden od znakov pomanjkanja joda in posledično nepravilnega delovanja ščitnice. S tem ukrepom smo v Sloveniji do leta 2005 uspeli doseči primerno preskrbljenost z jodom med prebivalstvom," opisujejo na Inštitutu za nutricionistiko. 

Prvi ukrep je občutno zmanjšal pojavnost golšavosti, od leta 1999 pa se je pojavnost golše dodatno zmanjšala in pri otrocih znaša le en odstotek. Za tretjino se je zmanjšala tudi pojavnost najbolj nevarne oblike raka ščitnice. 

Dodajajo, da se pri odraslih pomanjkanje joda v prehrani kaže s pojavom golšavosti in nepravilnega delovanja ščitnice, počasnem metabolizmu, mentalni in srčni funkciji ter občutljivosti na mraz in izčrpanosti: "Pri novorojenčkih in otrocih se kaže v spontanih splavih, nepravilnostih v razvoju in mentalni zaostalosti, zato je skrben vnos med nosečnostjo zelo pomemben," opisujejo.

Čezmeren vnos joda lahko po njihovem opisu povzroči motnje aktivnosti ščitnice, ki se lahko kažejo kot povečano ali zmanjšano delovanje ščitnice. Pri zelo visokih vnosih joda lahko pride tudi do zastrupitve: "Nekateri ljudje so na jod občutljivi in ob povečanem uživanju lahko opazijo tudi blago draženje kože."

V Sloveniji se torej sol jodira s 25 mg kalijevega jodida na kilogram soli, vendar je zaradi prostega pretoka blaga v EU mogoča tudi prodaja nejodirane soli. Zato so na Inštitutu za nutricionistiko že leta 2016 izvedli popis jedilne soli, ki se prodaja v Sloveniji, in zabeležili več kot 40 odstotkov vzorcev nejodirane soli. 

Covid-19 Raziskovalci Zdravje "Grozna situacija nas združuje, ne samo znotraj Slovenije"

anja.scuka@zurnal24.si 

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.