Zdravje > Življenjski stil
2804 ogledov

"Tako si lahko konec koncev rešite zakon, službo, prijateljstvo"

Nasmeh Profimedia
Strokovnjakinja psihosocialnega svetovanja Evija Evelin Zavrl je z nami delila svojo zgodbo. Preberite, kaj je storila, ko se je koga bala in je v njej vzbujal strahospoštovanje ...

V sklopu Žurnalovega projekta Glas generacije, kjer je rdeča nit v decembru "Vse je mogoče, če se hoče," smo se pogovorili s strokovnjakinjo psihosocialnega svetovanja Evijo Evelin Zavrl. Z majhno spremembo v svojem življejnju, v katerega je vnesla več nasmehov, je namreč dosegla velike spremembe. 

Zakaj je podariti nasmeh tako zelo pomembno?
Podariti nasmeh je pomembno v prvi vrsti zaradi našega lastnega počutja, kajti ko širimo dobro voljo ter nasmeh, se v nas sprožajo bolj želena čustva ter telesni občutki. Enako je če na nakoga gledamo z jezo. Mi smo prvi, ki smo v tem čustvenem stanju in vse to vpliva na naše telo, vibracija okoli nas se spreminja. In seveda se ljudje raje zadržujejo s tistimi, ob katerih čutijo sprejetost, toplino, ljubezen, srečo itd.

In ravno to se zgodi takrat, ko mi najprej pri sebi ustvarimo nasmeh. Vzpostavimo povezavo z našimi hormoni sreče in dobesedno zasijemo tudi za druge ljudi. V njih prižgemo tisto iskrico, ki smo jo najprej ustvarili pri sebi in tako to iskrico svetlobe širimo naprej, kar je predvsem v teh časih izjemnega pomena. In četudi velikokrat ne vidimo nasmeha na ustih ljudi, le ta odseva iz njihovih oči, zatorej vam naj bo to vzpodbuda, da se nasmihate mimoidočim, domačim, sodelavcem in s tem prižigate iskrico veselja, ljubezni ter sočutja pri sebi in drugih ljudeh.

Kaj svetujete tistim, ki so ves čas resni in se težko nasmehnejo?
Vse je odvisno od vas samih, koliko ste pripravljeni narediti spremembo in preiti ta resen izraz oziroma tegobo, ki se skriva za to resno držo. Prvo pravilo je vedno odločitev posameznika, da se želi naprimer večkrat nasmehniti in s tem tudi začutiti v sebi večjo živost. In od tukaj naprej si zadajte cilj, zaradi česa si želite te sremembe, kaj je torej tista stvar, ki jo želite s tem doseči. Mogoče boljše zdravstveno stanje, privabiti partnerja v svoje življenje, imeti več prijateljev, pridobiti službo ali jo zamenjati, ... 

Nato naredite načrt, ki vas bo peljal proti tej spremembi, vsak dan se naprimer odločite nasmehniti samemu sebi v ogledalu, takoj ko se zjutraj zbudite in odidete v kopalnico. Takšnih in drugačnih drobnih nasmehov in drugih stvari, ki vas spravijo v dobro voljo je lahko skozi dan še veliko, le pripnite jih poleg drugih obredov, dejavnosti, ki jih že počnete.

Na primer, če vas kavica spravlja v dobro voljo, se lahko preden naredite prvi požirek ponovno nasmehnete.

Možnosti je neskončno, najbolj pa je pomembno, da izhajajo iz vaše želje, notranjega vzgiba po spremembi ter seveda, da čim večkrat v dnevu, tednu počnete stvari, v katerih uživate in vas izpopolnjujejo.

Evija Evelin Zavrl | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
Bi z nami delili zgodbo, izkušnjo nekoga, ki je začel deliti nasmehe in se mu je življenje zato spremenilo?
Delim lahko kar svojo zgodbo, saj se mi zdi pomembno, da živim to kar učim oziroma delim s širšo javnostjo. Pred leti sem se odločila, da mimoidočim in tudi domačim v prvi vrsti podarjam notranji nasmeh in le tega povežem z mislijo ´rada te imam`. Marsikomu se to lahko sicer zdi nesmiselno in se sprašuje zakaj bi mimoidočim ljudem in tistim, ki so manj prijazni do mene ali drugih ljudi govoril, da jih imam rad?! Pa vendar se tukaj lahko navežem na predhodno misel iz prvega vprašanja. Vse se najprej začne pri ter v nas in se nato širi na okolico.

Dejstvo je, če nismo prijazni do sebe in marsikdaj niti ne vemo, da to počnemo, se to odseva v zunanjem okolju in tako smo le še bolj zahtevni do sebe, se še bolj kritiziramo, krivimo in seveda slabo počutimo. In vsa ta slaba občutja konec koncev dokazano vplijajo na naše zdravje, predvsem, če jih vzdržujemo dalj časa.

In tudi, ko me je bilo kakšnega človeka strah, je v meni vzbujal strahospoštovanje, kot avtoriteta, sem mu pošiljala v mislih prijazne besede, kot so ´rada te imam`. In seveda so se ljudje začeli v hipu spreminjati in nato sem bila pripravljena izraziti tudi nasmeh.

No, pa ni ostalo le pri tem. Pred leti so mi vozniki na cesti, ki so mi žmrkali, me prehitevali, niso nakazali smernika in podobno, vzpodbudili precej jezno reakcijo in dejstvo je, da če te nihče ne sliši, če se jeziš v avtomobilu, postaneš lahko samo manj pazljiv na cesti, ker te čustva tako preplavijo. Nato sem se odločila, da ob vsaki takšni situaciji voznikom v mislih zaželim srečno pot in hkrati potegnem navzgor tudi svoje ustne kotičke.

Seveda, to ne pomeni, da me sedaj ne spravi nič iz tira, saj smo vsi, ne glede na znanja in strokovnost samo ljudje in še vedno zmotljivi ter ranljivi. Pomembno pa je, da je moja vožnja v devetdesetih odstotkih bolj mirna, kot je bila.

V katerih primerih je lahko nasmeh res skoraj "rešitelj" situacije?
Nasmeh oziroma neka prijazna drža do samega sebe in drugih je lahko rešitelj skoraj vsake situacije, ki jo doživljamo. Pa vendar to ne pomeni, da ne smemo čutiti kaj drugega, kot veselje, radost, ljubezen in strast. Predvsem se je najprej potrebno zavedati, kaj čutimo v sebi v neki situaciji, ki vas mogoče spravlja iz ravnovesja in si priznati, da so ta občutja, čustva ter misli tam, v vas, da jih doživljate oziroma, da jih lahko doživljate.

En izreden primer, ki vedno znova dokazuje, da je temu tako so panični oziroma tesnobni napadi. Kdor jih je že doživel, ve, da si ga ne želi doživeti nikoli več, kljub temu, da ni smrtno nevaren. Če si oseba naprimer nenehno prigovarja, ´da le ne bom zdaj dobila paničnega napada, da le zdaj ne bom čutila tesnobe v prsih, nočem, da me je strah, strah pojdi stran, sovražim te, ipd.`, le to situacijo kliče k sebi.

Kot vakum, ki ne izpusti. In ko se zavedamo čustev, na primer  jeze, ki se začne širiti in si rečemo, da je v redu, da je tam, se imate radi kljub temu, lahko spremenite končni izzid, izbruh jeze, z nasmehom in nato bolj prijazno reakcijo. Tako si lahko konec koncev rešite zakon, službo, prijateljstvo in tako dalje. Pa vendar kljub temu ostajate zvesti sebi, svojim vrednotam in ne le zakopljete vaših potreb globoko vase!

Ga. Anita Ogulin iz ZPM vedno pravi: Vse je mogoče, če se hoče. Tako smo poimenovali tudi našo decembrsko akcijo Glas generacije. Ali je več mogoče, če v svoje življjnje vključimo več nasmehov? 
Vsekakor je več mogoče, če v svoje življenje vključimo več nasmehov, več prijaznih pogovorov, pogledov, več prijaznih gest. Kajti ljudje smo željni prijaznih medsebojnih odnosov, čutenja ljubezni, sočutja, željni tega, da smo videni in slišani in to so tudi naše osnovne odnosne potrebe kot človeštvo.

Vsekakor vzpostavimo boljši stik s sabo in drugimi ljudmi, če začnemo s prijaznim nasmehom in iz takšnega stika se nato rojevajo boljše zamisli, prikažejo boljše priložnosti in seveda izzovemo boljša dejanja sebe in drugih ljudi.

Kaj je najpomembnejše sporočilo povezano z nasmehi, ki ga lahko date našim bralcem?
Nasmehi in pozitivna drža povezujejo vaša srca in ustvarjajo višjo vibracijo delovanja vaših možganov. In bolj kot boste sledili stvarem, ki vas razveseljujejo, vam naravno izvabljajo nasmeh na obraz, bolj lahkotno se vam bo zdelo življenje ali le trenutek tega. Vse kar šteje pa so trenutki, ki jih preživimo pristno v stiku s samim sabo, ob čutenju vsega, kar se dogaja v nas in okoli nas in tako sestavljamo trenutek za trenutkom v celoto, ki smo si jo vedno želeli doživeti in s tem ustvarjamo pomembno gibanje spremembe za celoten planet.

______________________________

Evija Evelin Zavrl je sicer tudi ena od podpornikov letošnjega dobrodelnega projekta Nasmeškotek, ki četrto leto riše nasmehe otrokom v stiski pod okriljem programa Botrstvo v Sloveniji. Letos čarobni Nasmeškotek ponuja možnost osebnega posvetila, najdemo pa ga na policah trgovin Hofer po ceni enega evro. Sredstva od prodaje Nasmeškotkov letos namenjajo dijakom iz socialno šibkih družin za kritje oskrbnin v dijaških domovih ter s tem boljšo izobrazbo za svetlejšo prihodnost.

anja.scuka@zurnal24.si