Zdravje
19861 ogledov

Zoprne stenice, ki grizejo ljudi, se iz Hrvaške selijo v Slovenijo

Hrastova čipkarka Joseph Berger, Bugwood.org
"Izkoreniniti se jih ne da več," pravi strokovnjakinja.

Hrvaški mediji so v preteklih tednih veliko poročali o neprijetni težavi, ki se je namnožila predvsem v Zagrebu ter nekaterih drugih mestih; tri do štiri milimetre velikih skoraj prozornih žuželkah, ki se oprijemajo ljudi in jih grizejo. Gre za stenice, hrastovo čipkarko in platanovo čipkarko, ki sta se zdaj množično začeli pojavljati tudi v Sloveniji, v okolici Krškega in tudi že v Ljubljani. 

Zagreb Svet Invazija v Zagrebu: male žuželke se lepijo na kožo in pijejo kri

Lahko pičijo in povzročajo kožne alergije, vplivi na zdravje še neraziskani

"Ni redko, da ob velikih namnožitvah stenice padejo z dreves in pristanejo na sprehajalcih, klopeh v parkih, mizah na terasah restavracij itd," razlaga entomologinja na Gozdarskem inštitutu Andreja Kavčič.

"Ni redko, da se pojavijo tudi na ljudeh, na obleki, koži in v laseh. Naj omenimo, da stenice lahko pičijo in povzročijo kožne alergije, vendar so prijave pikov oziroma alergijskih reakcij platanove čipkarke redke, simptomi pa hitro izzvenijo," razlaga Kavčičeva in pri tem opozarja. "Poudarjamo, da so vplivi platanove čipkarke na zdravje ljudi in živali neraziskani in marsikatera informacija ni znanstveno podprta."

NIJZ: Tega nam ni treba spremljati

Zato smo vprašanja, kako ravnati ob ugrizih stenic, poslali tudi na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kjer pa pravijo, da jim pojava ni treba spremljati. "Na NIJZ nimamo podatkov o pojavljanju omenjenih vrst stenic, ker o njihovem pojavu glede na veljavno zakonodajo NIJZ ni treba poročati. Posledice ugrizov v večini primerov izzvenijo same po sebi; v redkih primerih pa lahko pride do alergične reakcije - v tem primeru moramo poiskati zdravniško pomoč," je sporočil predstavnik za stike z mediji Samo Belavič Pučnik.

"Enako kot platanova čipkarka, naj bi bila tudi hrastova čipkarka sposobna pičiti človeka, vendar ni jasno, ali gre za obrambno reakcijo ali kaj drugega. Prav tako so neraziskani tudi morebitni vplivi na zdravje ljudi," pravi etnomologinja na Gozdarskem inštitutu Andreja Kavčič.

Iz Hrvaške v Slovenijo s transportnimi sredstvi

Hrastova čipkarka naj bi se k nam razširila iz Hrvaške, najverjetneje s transportnimi sredstvi, pravijo na Inštitutu za gozdove. "O hrastovi čipkarki kot nadlogi in škodljivcu je v Evropi slišati s Hrvaške, kjer se je v zadnjih letih zelo namnožila na območjih hrastovih sestojev v Slavoniji, od koder se hitro širi. Poročajo, da naj bi imela negativen vpliv na zdravstveno stanje in pomlajevanje hrastov, vendar glede tega obstajajo številne neznanke, ki jih bo treba še raziskati," pravi Kavčičeva. 

 | Avtor: 24sata 24sata

Vsako leto na novih lokacijah

V Evropo so hrastove čipkarke prišle z gostiteljskimi rastlinami, v Sloveniji pa so jih prvič zaznali leta 2017. "Vsako leto vrsto najdemo na novih lokacijah (urbana območja in gozdni sestoji). V letu 2019 smo dobili že več poročil o množičnem pojavu obeh vrst in z njima povezanimi škodami na drevju, ki so najbolj očitne ravno v času med avgustom in septembrom," pojasnjujejo na inštitutu za gozdove.

Slepi potnik, ki potuje z vetrom

Platanova čipkarka je bila v Sloveniji prvič najdena v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja in je že splošno razširjena po celi Sloveniji. K nam naj bi prav tako prišla s sadikami gostiteljskih rastlin. Po Evropi se širi kot slepi potnik, na bližnja območja pa lahko tudi leti ali potuje z vetrom. Pojavlja se povsod, kjer so sajene platane.

Obe stenici sta sicer rastlinojedi, zato čipkarke najdemo na spodnji strani listov rastlin, kjer sesajo rastlinski sok. "Ob močnem napadu je lahko cela spodnja površina lista prekrita z jajčeci in osebki ter njihovimi iztrebki (črne pike). Napadeni listi zaradi poškodb bledijo in rumenijo, se sušijo in prezgodaj odpadajo. Raziskave kažejo, da so dolgotrajni ponavljajoči se napadi lahko usodni, predvsem za zelo mlada drevesa;" pojasnjuje Kavčičeva. 

"Izkoreniniti se jih ne da več"

V tujini se ukrepi proti omenjenima vrstama stenic izvajajo izjemoma, praviloma samo ob zelo velikih namnožitvah, v Sloveniji pa proti tema dvema vrstama ne izvajamo nobenih ukrepov. "Na majhnih drevesih lahko stenice mehansko odstranimo, tako da drevesce operemo z močnim (ne preveč!) curkom vode. Na urbanih površinah (terase, balkoni ...) jih lahko enostavno odstranimo tako, da jih posesamo in nato uničimo," svetuje Kavčičeva.

Za uničevanje stenic odraslih drevesih takšno mehansko odstranjevanje ni praktično. "V tujini se v takih primerih uporabijo insekticidi, v Sloveniji pa nimamo nobenega registriranega fitofarmacevtskega sredstva, ki bi bilo posebej namenjeno za zatiranje platanove čipkarke ali hrastove čipkarke."

"Pred izvedbo kakršnih koli ukrepov je treba temeljito pretehtati, ali so koristi izvajanja ukrepov res večje, kot če ukrepov ne izvajamo – problem in možne rešitve je treba vpeti v širši kontekst in jih obravnavati celostno! " poudarja Kavčičeva. "Ker sta obe stenici razširjeni po večjem delu Evrope in nikjer ne izvajajo sistematičnih ukrepov proti njima, se teh dveh vrst pri nas ne da več izkoreniniti – ne glede na ukrepe. Namreč, tudi če bomo izvajali ukrepe na nekaj drevesih, bodo osebki čez čas prileteli s sosednjih dreves, kjer ukrepov nismo izvajali," pojasnjujejo na Inštitutu za gozdove. 

sergeja.hadner@zurnal24.si

Komentarjev 3
  • jakec42 08:32 23.september 2019.

    Spet eni migranti.

  • Avatar Leon
    Leon 15:00 22.september 2019.

    Najhujše so politične in vohunske stenice .

  • Skipi 14:13 22.september 2019.

    Milijon Slovencev v zadnjih 3 mesecih jih je iz Hrvaške prineslo vsaj nekajkrat toliko.