Tu lahko opazujete medveda

Foto: Matej Blatnik Planinska jama Foto: Simon Avsec Notranjski park Postojna
V letošnjem letu bomo imeli priložnosti za raziskovanje različnih koncev Slovenije na pretek. Na Žurnalu24 tako nadaljujemo z objavo prispevkov o mestih po Sloveniji, ki jih morda po bliže še nikoli niste videli. Letos imate idealno priložnost, da to storite.
Oglej si celoten članek

Letos se nam obeta dopustovanje v Sloveniji in odkrivanje tistih koncev, ki smo jih vedno prestavljali na "enkrat kasneje". Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je potrdil, da bodo vsi državljani dobili bone, ki jih bodo lahko izkoristili pri domačih turističnih ponudnikih. Polnoletni odrasli bodo lahko izkoristili bon v višini 200 evrov, otroci pa v višini 50 evrov.

Ponudbe in krajev, kjer boste bone lahko koristili, je mnogo. Na Žurnalu24 nadaljujemo z objavo prispevkov o mestih po Sloveniji, ki jih morda po bliže še nikoli niste videli. Letos imate idealno priložnost, da to storite.

Slovenija Tako bodo skušali rešiti turizem

Morda vas letos zanese v kraj, ki je širši Sloveniji najbolj poznan po svojem kraškem svetu in najbolj znani slovenski jami. Govora je seveda o Postojni. Pa ste vedeli, da je to tudi kraj z najvišje ležečo železniško postajo v Sloveniji? Ta se nahaja na 582 metrih nadmorske višine. Obenem pa so Postojnska vrata najnižji prehod, ki povezuje severni Jadran s Srednjo Evropo.

V občini, ki je več kot 60 odstotno prekrita z gozdom, boste poleg dveh atrakcij svetovnega slovesa; Postojnske jame in Predjamskega gradu, lahko odkrili tudi ostale čudovite kotičke.

Legenda pravi, da je nekoč v Postojnski jami živel grozen zmaj, ki so se ga vsi bali. Okoliški prebivalci so na pomoč poklicali iznajdljivega pastirčka Jakoba, ki je zmaja ukanil tako, da mu je za obrok prinesel z apnom napolnjeno telečjo kožo. Ko se je pošast po obedu napila vode, jo je razneslo. Domačini so Jakobu v zahvalo za njegov pogum sešili torbo iz ostankov zmajevega usnja. Od takrat naprej so Postojnčani znani kot 'torbarji'.

Atrakcije, ki jih ne smete spregledati

Ker je na tem prostoru velik del turističnih tokov skoncentriranih na Postojnsko jamo, je preostali del območja turistično neobremenjen in ponuja možnost za razvijanje zelenega turizma.

Kot pove Anže Grželj s TIC Postojna, je glavni motiv prihoda obiskovalcev v to pokrajino prav dobro ohranjena narava z visoko koncentracijo kraških pojavov. "Na območju naše destinacije imamo izredno gostoto jam, saj se tu nahaja kar 462 jam in brezen. Turistična ponudba jam se tako ne ustavi le pri Postojnski jami, temveč obsega še številne druge, kot so Planinska jama, Pivka in Črna jama, Otoška jama, Jama pod Predjamskim gradom in Planinska jama. Omenjene jame, v katerih je osnovna ponudba primarno turistična in fizično manj obremenjujoča, ponujajo tudi možnost jamskega trekinga, kjer ogledi neturističnih delov jam potekajo v manjših skupinah v spremstvu usposobljenega vodnika."

Foto: Matej Blatnik Planinska jama Planinska jama velja za enega največjih biserov slovenskega podzemlja, saj je največja slovenska vodna jama, ki slovi po izjemni biotski raznovrstnosti ter edinstvenem podzemnem sotočju reke Pivke in potoka Rak. To je tudi največje sotočje podzemnih vodotokov v Evropi.

V Sloveniji Tu se nahaja čudovit izvir v obliki penastih slapov

Tisti, ki svet raje odkrivate na površju, ne smete spregledati evropsko pomembnega in edinstvenega življenjskega prostora številnih rastlinskih in živalskih vrst – Planinskega polja. Je klasičen primer kraškega polja, po katerem si pot utira reka Unica, in je del območja Nature 2000. "Če ga obiščete po obilnejšem deževju, boste priča čudovitemu prizoru poplavljenega polja, ko se le-to spremeni v jezero. Na njem živi kar 78 različnih vrst metuljev, kar je več kot v celotni Veliki Britaniji," pripoveduje predstavnik TIC Postojna.

Reka Unica je zaradi polja, po katerem teče, zelo primerna in priljubljena destinacija za ribolov, poleti se lahko v njej celo osvežite, v času poplav pa se morda po njej zapeljete s čolnom.

Poleg izjemno priljubljene kraške planote, ki ločuje osrednji del Slovenije od Primorja, Nanos, si v občini letos prizadevajo urediti in izkoristiti potencial obstoječih pešpoti. Uredili bodo manjkajoče dele ter jih povezali v smiselno celoto z vzpostavitvijo infrastrukture sprehajalnih in tematskih poti znotraj občine Postojna. Grželj pove, da bo na tem področju prioriteta vzpostavitev krožne sprehajalne poti Landol – Šmihel pod Nanosom – Predjama – Landol. Vse poti bodo namenjen tako domačinom kot tujim obiskovalcem.

izlet Kjer mineralna voda pozdravi bolezni

Naravne danosti tega območja poleg pohodništva ponujajo tudi obetaven produkt v obliki kolesarstva, ki omogoča spoznavanje značilne kraške pokrajine v živo. "V naši destinaciji imamo veliko konkurenčno prednost pred bližnjimi območji, ker v poletni sezoni ponujamo svežino in hlad, saj je večina prog gozdnih tj. senčnih in potekajo na nadmorski višini okrog tisoč metrov. Sveže pa so tudi noči, kar zagotavlja dober počitek in olajša večdnevno kolesarjenje," opisuje turistični predstavnik.

Razkrije tudi nov kolesarski produkt tega območja: 'Korona turo' ali z drugimi besedami kolesarjenju po skrajnih mejah občine Postojna. Idejo za trajnostni turistični produkt, s katerim želijo prepričati mnoge za kolesarjenje znotraj in zunaj občinskih meja, je dobil kolesarski vodnikom Tomaž Penko iz Bike Slovenia.

V letošnjem letu se je v Postojni vzpostavil brezplačni sistem za avtomatizirano izposojo mestnih koles - POSbikes, ki vključuje 64 koles, od tega je 32 električnih, na 7 postajah v mestu. 

Na področju kolesarstva bodo novembra tega leta dokončali tudi projekt Adrenalinsko doživljanje legend in zgodb na kolesu-Bodi legenda, katerega rdečo nit predstavlja obuditev obstoječe Grajske kolesarske poti in povezava različnih ponudnikov ob poti. Slabih 60 kilometrov dolga in razgibana krožna kolesarska pot vodi po poteh srednjeveških vitezov. Na njen naletimo na ostanke šestih srednjeveških gradov – ruševine gradu Postojna (Adelsberg), nato si ob poti sledijo grad Prestranek, grajski kompleks v Orehku, največji jamski grad na svetu, Predjamski grad, na robu Planinskega polja Ravbarjev stolp ter ruševine mogočnega baročnega gradu Hošperk (Haasberg). 

Kam v 2020 Spregledano slovensko mesto, ki vas popelje v preteklost

Sedem kilometrov od Postojne se v neokrnjeni idilični naravi, obdani s številnimi pašniki, travniki in kraškimi gozdovi, nahaja Grad Prestranek. To je nekdanja podružnica kobilarne Lipica, danes pa ima eno največjih in najstarejših pokritih jahalnic v Sloveniji ter največjo šolo jahanja na islandskih konjih v Sloveniji. 

Za tiste, ki mesto raje razkrivajo 'pod streho', pa na TIC-u priporočajo obisk Notranjskega muzeja Postojna. V njem se poleg stalne razstave Muzej krasa, ki je najbolj celovita razstava o krasu v Evropi, nahaja tudi srednjeveški zaklad. Ta je bil najden v Predjamskem gradu. Prav tako si lahko obiskovalci ogledajo bogato zbirko okostij ledenodobnih živali ter jamske živali pod mikroskopi. Razstava je primerna tako za mlajše kot za starejše obiskovalce, za razne skupine, individualne goste, dostop in ogled pa sta prilagojena tudi invalidnim osebam.

Novo v 2020 Pravi naslov, če boste želeli videti črno človeško ribico

Vsi adrenalinski navdušenci ne smejo izpustiti niti obiska Pustolovskega parka Postojna, ki se nahaja v neposredni bližini Postojnske jame. V zabavni gozdni avanturi med drevesnimi krošnjami vas čaka pet različnih avanturističnih poti, na katerih boste premagali 73 zabavnih preprek.

Za konec turistični predstavnik razkrije še eno pristno doživetje, ki ga ponuja omenjeno z gozdom bogato območje. Obiskovalci, ki pridejo v njihovo občino, imajo pri agenciji Forest Adventures namreč možnost opazovanja medveda. 

Namig za izlet V kraj gurmanskih specialitet in zgodovinskih dogodkov

 
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.