Predvolilnih bojev je konec, veliki zmagovalec nedeljskih državnozborskih volitev je Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba. Čeprav se je razmerje med strankami že nekaj časa nakazovalo tudi skozi ankete javnega mnenja, pa je končni rezultat vseeno presenetil. Gibanje Svoboda je namreč obkrožilo kar 34,53 odstotka volivcev in volivk. Tega ni predvidela nobena od javnomnenjskih raziskav pred volitvami. Še največ, 27,4 odstotka, mu je napovedoval Parsifal, medtem ko sta mu Ninamedia (26,3 %) in Mediana (26,1 %) pripisali precej slabši rezultat. Odstopanje je možno pripisati tudi taktičnemu glasovanju volivcev in volivk na levem političnem spektru, ki so v izogib vnovični zmagi stranke SDS svoje glasove tik pred zdajci raje namenili tistemu, ki je imel največ možnosti, da jo premaga.
Kaj pa so jim kazale javnomnenjske raziskave? Še najboljši približek je podala raziskava Ninamedia, ki je zgrešila za zgolj 0,2 odstotka. Mediana je končni rezultat stranke SDS precenila za slab odstotek, Parsifal pa za več kot pet odstotkov.
V primerjavi s prejšnjimi volitvami je Nova Slovenija procentualno dosegla slabši rezultat (2018 7,13 %, letos 6,68 %), a bo dobila en poslanski stolček več. Poleg tega je leta 2018 zanjo glasovalo 62.682 volivcev in volivk, letos pa kar 80.757.
Prav veliko razlogov za zadovoljstvo, razen da so se vsaj uvrstili v parlament, niso imeli niti v stranki Levica, kjer je koordinator Luka Mesec že ponudil svoj odstop. Več o tem v članku Mesec: Ponudili bomo odstop. Javnomnenjske raziskave jim pred volitvami sicer niso vlivale optimizma, da bodo presegli rezultat iz leta 2018, ko so skupno zbrali 9,29 % glasov, a vendar tega, da bo morala stranka skoraj do zadnje minute trepetati za vstop v parlament, ni predvidela nobena anketa.
Ninamedia in Mediana sta Levici napovedovali 7,7 odstotka glasov, Parsifal pa 6 odstotkov. Na koncu je Levica zbrala le 4,39 % glasov volivcev in volivk.
Najbrž največji osmoljenec letošnjih državnozborskih volitev je LMŠ Marjana Šarca. Na prejšnjih volitvah druga najmočnejša stranka, ki je prepričala 111.299 ljudi in dosegla 12,66 %, je letos razočarala z zgolj 3,73% odstotki glasov. Skupno je LMŠ obkrožilo 43.885 oseb.
Slab rezultat so nakazovale že javnomnenjske raziskave, najbolj natančna je bila Ninamedia, kjer so LMŠ napovedali 3,7 % glasov, najbolj pa je zgrešila Mediana, ki jim je napovedala zgolj 2,7 % glasov. Kljub temu jih je slab rezultat presenetil, saj je, kot smo poročali v nedeljo, na sedežu stranke LMŠ ob razglasitvi rezultatov vzporednih volitev zavladala tišina. Do zadnjega so upali na preboj v parlament, vendar jim tokrat ni uspelo. Več o tem v članku Šarec: Ljudje so glasovali, da se odplakne ta vlada.
Neuspešni so bili tudi v gibanju Povežimo Slovenijo, kjer so se združili Konkretno, ki ji predseduje Zdravko Počivalšek, stranka Andreja Čuša, Zeleni Slovenije, Gospodarsko aktivna stranka Alojza Kovšce, Slovenska ljudska stranka Marjana Podobnika in stranka Franca Kanglerja Nova ljudska stranka.
Čeprav sta gibanju tako Parsifal s 4,2 odstotka kot Ninamedia s 4,6 odstotka nakazovala, da se bo prebilo v parlament, jim je na koncu do uspeha zmanjkalo dobrega pol odstotka glasov.
Med člani in podporniki stranke je tako malce po 19. uri še vedno vladala nejevera glede rezultatov vzporednih volitev, ki so se kasneje izkazale za izredno točne. Več o tem, kakšno je bilo vzdušje v njihovem štabu, si preberite v članku Alenka Bratušek: "Nimaš kej ..."
Kar 280.913 volivcev je oddalo glas za eno izmed strank, ki so ostale izven parlamenta. To je več glasov, kot jih je prejela SDS, ki bo imela v novem sklicu parlamenta 27 poslancev.
Pod parlamentarnim pragom so ostale tudi druge stranke, ki pa jim nobena javnomnenjska raziskava ni dajala preveč možnosti za preboj - še največ možnosti (3,1 %) so na Mediani pripisali Piratski stranki, ki pa je ostala na 1,63 % glasov.
A stanje bi se lahko kaj hitro spremenilo, če bi se kompatibilne stranke povezale in na volitvah nastopile skupaj. Če bi se gibanju Povežimo Slovenijo pridružila še Naša dežela Aleksandre Pivec, bi z lahkoto zbrali dovolj glasov za preboj v parlament. Enako velja za SAB in LMŠ, ki bi skupaj zbrali 6,34 %.
Če pa bi stranke koalicije KUL (SD, Levica, SAB, LMŠ) nastopile skupaj, bi bile tretja najmočnejša parlamentarna stranka s 17,39 % glasov in bi najbrž imele precej večjo težo v novi koaliciji, kjer bo po številu poslancev močno prevladovalo Gibanje Svoboda.
Meni je zanimivo, da v tem clanku samo za levico ne najdes absolutnih stevilk glasov
Glej, glej, Peterle. Pa so res bile volitve. Do naslednjih ga skoraj ne bo videti...
Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma …