Švedi so sredi 80. let predstavili model, ki ni bil podoben ničemer dotedaj videnem na evropskih cestah.
Oblikovalski slog avtomobila, ki so ga javnosti pokazali leta 1985 v Ženevi, je združen v t. i. shooting brake slog, torej mali športni avtomobil z ostro zaključenim zadkom.
Šlo je za prvi (in edini) Volvov model, ki je imel spravljive glavne luči. A tu se švedska revolucija šele prične. 480 je bil prvi volvo, ki je imel prenos moči speljan na prvi par koles. Danes so takšni prav vsi modeli Volva (seveda poleg štirikolesnega pogona), 480 pa je imel tudi kot prvi volvo motor vgrajen prečno. Futurističnost, ki so jo zunaj poudarjala prednja in zadnja svetila, se je nadaljevala od znotraj. Imel je le 4 sedeže, voznik pa je lahko užival v množici podatkov iz različnih senzorjev ter številnih gumbih . Prav na tem za tiste čase avantgardnem področju je 480 plačal ceno nezanesljivosti. Kasnejši modeli so imeli že zračni meh za voznika.
Motor so si za prvo serijo ES izposodili pri Renaultu. Šlo je za 1.7-litrski 80 kW (109 KM) z elektronskim vbrizgom goriva. Leta 1988 je prišla na trg različica turbo, ki je zmogla 88 kW (120 KM) in je avtomobil pognala prek 200 km/h. Leta 1993, dve leti pred koncem proizvodnje, so dodali še 2,0-litrski motor z 81 kW (110 KM), ki je bistveno izboljšal krivuljo navora v primerjavi s prvim bencinarjem.
Volvo je nameraval izdelovati tudi kabrio različico, a je ostalo le pri dveh prototipih.
Zadnji modeli 480 so se s proizvodnjih trakov tovarne v Bornu na Nizozemskem privalili istočasno z modelom S40, ki je napovedoval novo generacijo švedskih avtomobilov. V 10 letih proizvodnje so izdelali 76.375 avtomobilov. V nasprotju z dotedanjo prakso jih v ZDA niso tržili, saj je imel za tamkajšnje razmere preslabotne motorje.
Pravega naslednika je 480 dobil šele z modelom C30 leta 2006.
