Na AutoBrief Akademiji, ki jo je podjetje AutoBrief organiziralo v sodelovanju s portalom DoberAvto in podjetjem NLB Lease&Go, je o tem spregovoril direktor raziskav v družbi Valicon Matjaž Robinšak.
V zadnjih letih je našo družbo pretresla vrsta kriz, od pandemije kovida, preko inflacije in stagnacije ter izrazite rasti cen avtomobilov, do težav zaradi vojne v Ukrajini. Vendar pa, pravi Robinšak, vsaka naslednja kriza manj vpliva na odločitve potrošnika. Ljudje so namreč razvili načine za zaščito, s katerimi se odzivajo na krize.
Odzivi na krize so tudi različni. Pri Valiconu od leta 2008 spremljajo indikacije, ki kažejo, kakšne bodo reakcije potrošnikov na krize, koliko ljudi zateguje pasove in koliko jih še vedno razpolaga z zadostnimi sredstvi na računu.
Prikrajšani proti preskrbljenim
Spremljajo sicer pet segmentov potrošnikov, a v tem primeru je pomembno predvsem razmerje med prikrajšanimi oziroma pozornimi in preskrbljenimi potrošniki. Obdobje, ko je delež preskrbljenih potrošnikov narasel celo na 40 odstotkov, je bilo denimo leto 2018, pozneje, v obdobju pandemije, pa smo prišli do percepcijskega dna, ko se je močno povečal delež prikrajšanih in so ljudje začeli varčevati.
Potem so se zadeve zaradi pomoči države spet za nekaj časa umirile, dokler ni napočila ukrajinska kriza. Od začetka krize do tedaj, ko se ji ljudje prilagodijo z varčevanjem, sicer mine nekaj časa. Šele konec leta 2022 so razmere postale takšne, da je bila skoraj polovica potrošnikov prisiljena v spremembo navad.
Robinšak pravi, da tedaj, ko se oba omenjena trenda, torej delež prikrajšanih in preskrbljenih, s svojima deležema približata, lahko govorimo o polarizaciji potrošniške družbe. Na eni strani imamo namreč tiste, ki si lahko privoščijo veliko, na drugi pa tiste, ki so prisiljeni v odpovedovanje.
Oboji pa bodo našli način za nakup avtomobila, saj ga potrebujejo. Vendar pa so prikrajšani pri tem bolj previdni in dlje časa obdržijo tistega, ki ga že imajo. Na to se bodo trgovci morali prilagoditi s svojimi prodajnimi kanali.
Kako se slovenski kupci avtomobilov odzivajo v praksi?
Robinšak pravi, da pri Valiconu od konca leta 2020 štirikrat na leto preverjajo nakupne odločitve.
Trenutno ugotavljajo, da šest odstotkov odraslih Slovencev namerava novi avtomobil kupiti v prihodnjega pol leta, 14 odstotkov bi jih rado nakup opravilo v dobrem letu.
O nakupu novega avtomobila v doglednem času pa razmišlja 31 odstotkov slovenskih potrošnikov.
V zadnjih dveh letih so sicer zaznali stopničasto padanje prodaje, kar je znak, da so ljudje bolj racionalni, ko razmišljajo o nakupu novega avtomobila. Za trgovce to sicer ne pomeni, da bo prodaja doživela konec, prinaša pa bolj tekmovalno okolje. Rahel upad zaznavajo tudi pri prodaji rabljenih avtomobilov, kar pomeni, da se trg krči.
Robinšak ocenjuje, da so se pri novih avtomobilih ljudje že navadili na višje cene in temu prilagodili tudi pričakovanja, ki so bolj realna. Ko gre za rabljene avtomobile, pa ljudje še vedno pričakujejo precej nižje cene od realnih.
Kar se tiče pogona, so med rabljenimi avtomobili še vedno v vrhu dizelski, ki se celo malo vračajo v nakupne načrte. Na to vplivajo predvsem višje cene elektrike, ki so pripomogle tudi k temu, da so ljudje bolj skeptični tudi, ko gre za nakup novih električnih vozil. Kupci rabljenih vozil sicer še vedno izbirajo med peterico najbolj uveljavljenih tradicionalnih znamk.
Omejitve so tudi glede financiranja. Zaradi slabih pogojev se slovenski kupci načeloma ne odločajo za najem kreditov. Pri nas zato najbolj priljubljeni obliki financiranja še vedno ostajajo gotovina in različne oblike leasinga.
Za potrošnike je sicer pomembno, da imajo možnost izbire, zelo pomembna pa je tudi nakupovalna izkušnja pri prodajalcu. Zelo pomembno je, kako stranke doživljajo nakupni proces in kako so zadovoljne z izkušnjo, ki jo omogoči prodajalec. Pri prodajalcu, ki mu zaupa, bo namreč kupec pripravljen za avtomobil odšteti tudi več denarja.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Samo na žalost: 1 mesec brskanja po avto portalih, ter dobrega kolega z avto-prikolico in 2 dni dopusta in 14dni časa za papirje, pa že nima vsak. Za večino je potem strošek, ki ga nekomu plačajo 2k eur in ne… ...prikaži več jurja. Edino avtohiše pa res mislijo da so zlatarji (pregled v 120 točkah, garancija na vitalne dele 1 leto, hahahaha), avto pa je stal vsaj 6 mesecev in je potem še dodatnih stroškov popravila za jurja.
Saj razumem trgovca, cenilca in ostale, vsak bi rad svoj del pogače. Ampak pozabljajo, da so sedaj od 60 let nazaj računalniško pismeni, znajo pogledati recimo na mobile.de in ko vidiš razliko pač ''glihaš'' s trgovcem. Se razume, jurja stroškov… ...prikaži več pa imaš enakega in bolj poštenega kot bi ga v SLO kupil..... Tako je trg, denar dela posel ne zaupanje....