Avto
139 ogledov

"Če ne bi bilo tistega drevesa, bi moja študentka Maja danes živela"

Prometna nesreča PGE Maribor
Ljubljana je trenutno središče sveta glede prometne varnosti, saj pri nas poteka dvodnevna konferenca, na kateri si strokovnjaki izmenjujejo izkušnje in ideje, s katerimi bi vsem uporabnikom cest omogočili bolj varne poti.

V Ljubljani poteka konferenca Srednje in Jugovzhodne Evrope o varnosti v cestnem prometu z naslovom 'Prispevek k Viziji 0 – Kako zagotoviti ceste ter njihove uporabnike bolj varne'. Hkrati poteka tudi generalna skupščina ter letno srečanje programa EuroRAP (European Road Assessment Programme). Konferenca poteka v organizaciji AMZS kot gostujočega avtomobilskega kluba Generalne skupščine EuroRAP 2016, EuroRAP - European Road Assessment Programme in DRC - Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije

Kako pomembno je srečanje, priča med drugim prisotnost evropske komisarke za transport Violete Bulc, vodje programa EuroRAP Johna Dawsona in izvršnega direktorja Evropskega sveta za varnost v prometu Antonia Avenosa.

Poleg so tudi številni udeleženci iz stroke, da pa ne bi vse ostalo le pri govorih, temveč se bodo ideje po predstavnikih razširile po državah tega dela Evrope, bo zagotavljala okrogla miza, na kateri se bodo odpirala konkretna vprašanja, kaj v sedanji ureditvi in omejitvah prometa deluje in kaj ne.

Zgodba o tragediji Maje in usodnega drevesa

Varnost v prometu je sestavljena iz treh dejavnikov - voznikov oziroma udeležencev, vozil in cest. Veliko rezerv je še na vseh treh področjih, so uvodoma poudarjali govorci, še zlasti pri cestah pa bi morali storiti veliko več.

Resda so za več kot 90 odstotkov vseh nesreč prvenstveno krivi ljudje, a to ne pomeni, da ne bi morali ustvarjati razmer, ki bodo znale te napake minimalizirati, denimo z odstranitvijo vseh nepotrebnih objektov ob cesti, z ustrezno postavitvijo odbojnih ograj, pravilnim nagibom in tornostjo cestišča ... 

Šele ko se zgodi nesreča s tragičnimi posledicami, se zavemo, kako malo bi bilo potrebno, da bi rešili človeško življenje, je opozoril Peter Lipar predstojnik Prometnotehniškega inštituta pri ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. "Pred dobrima dvema tednoma je v prometni nesreči umrla moja študentka Maja. Umrla je na cesti, ki jo je poznala zelo dobro, tri kilometre stran od doma. Za nesrečo je bila kriva sama, saj je očitno v ovinek pripeljala s previsoko hitrostjo. Stara je bila 27 let," je v čustvenem nagovoru povedal Lipar.

"Pa smo mi naredili dovolj, da bi moja študentka Maja kljub njeni napaki lahko še danes živela? Prepričan sem, da bi lahko naredili veliko več in to za zelo malo denarja."

Nato je pokazal fotografije prizorišča nesreče na cesti pri Velesovem. Strokovnjaki so ob pregledu kraja nesreče ugotovili, da je bila tornost asfalta ustrezna, prav tako preglednost. Za Majo je bil usoden trk v drevo, ki je raslo na edinem nekajmetrskem poraščenem obcestnem pasu daleč naokoli. "Ko sem prek Google Street View iskal fotografije tega ovinka, je bilo usodno drevo pred tremi leti, ko je Google izvajal snemanje, veliko tanjše. Če bi iskal fotografijo izpred petih let, ga verjetno sploh ne bi bilo. Ogledniki nesreči so povedali, da je v tistem gozdičku danes še vsaj pet potencialno tako nevarnih dreves. Vzdrževalec bi za očiščenje tistega pasu dreves potreboval največ dve uri dela! Če bi vzdrževalci redno rezali drevesa, ki rastejo poleg asfalta, bi bila Maja še vedno med nami."

Na tem primeru je Lipar utemeljil, kako premalo se zavedamo poceni ukrepov, ki bi lahko bistveno izboljšali črno statistiko na naših cestah. "Če nek objekt, kot je drevo, raste od ceste sedem metrov stran, je ta cesta za 80 odstotkov bolj varna!"

Lipar je še izpostavil, da bi morali pri nas glede na podatke o vzrokih nesreč in udežencih odgovorni veliko več storiti za varnost pešcev, še posebej v mestih. Prav tako je opozoril na nadpovprečno število nesreč na avtocestah v primerjavi z drugimi državami. 

Še zdaleč pa ne pomaga zgolj postavljanje omejitev hitrosti, opozarja Lipar, ki je navedel podatek, da je povprečna hitrost mimo znaka cona 30 km/h v resnici 42 km/h!

Vsak vložen evro se bogato poplača

John Dawson, predsednik programa EuroRAP, ki ob pomoči AMZS tudi v Sloveniji  izvaja rangiranje varnosti cest, pravi, da bi 140.000 življenj in hudih poškodb na območju Srednje in JV Evrope obvarovali tako, da bi povečali delež cest, ki na petmestni skali dosegajo vsaj tri zvezdice. Tako bi morali delež cest s tremi zvezdicami iz 40- na 60-odstotni delež, pravi. Ampak nečesa se ne moreš lotiti popravljati, če prej ne izmeriš, je opozoril, ob tem pa pohvalil slovensko vlado, ki je pred dnevi kot ena prvih držav v regiji napovedala tesno sodelovanje s programom EuroNCAP pri obnovi cestnih odsekov. Poleg obvarovanja življenj je izpostavil tudi stroške vsake nesreče, ki se prepolovijo z vsako dodatno zvezdico, ki jo ima nek odsek.  

'V civilni družbi bomo seveda še naprej pritiskali vlado, ministre in pristojne ki lahko kaj spremenijo v svojem obsegu, mi se bomo pa potrudili kot nevladna organizacija, da bomo tako na izobraževanjih kot okroglih mizah in konferencah izobraževali ter prispevali svoj košček k večji prometni varnosti,' je zaključil Robert Štaba, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije. 

Tekom dvodnevnega dogajanja je sledilo še več zanimivih predavanj, na katerih bodo domači in tuji strokovnjaki govorili o možnih ukrepih in spremembah na polju varnosti. 

andrej.leban@zurnal24.si

Komentarjev 19
  • logar 10:21 24.junij 2016.

    drevje ob cesti ??? pa saj vozimo po cesti in ne ob njej !!!!!

  • mucek4 08:57 24.junij 2016.

    Povrnjeno škodo od koga? Uveljavljanje kasko zavarovanja in nič drugega.

  • alibaba 20:19 23.junij 2016.

    Pizda pozabu na telefone.15 let zapora za uporabo le tega med vožnjo.In to kar avtomatsko že vgrajeno v telefon,ki sam zazna da kličeš in voziš.