Na to vprašanje so pri nemškem avtoklubu ADAC skušali odgovoriti s praktičnim testom. Na parkirišče pod žgoče sonce so postavili šest identičnih avtov dacia duster. Vsi so bili črne barve. Poleg pa so postavili še enega v beli barvi.
V enem avtu so čez armaturno ploščo raztegnili tkanino, v drugem so namestili prekrivalo vetrobranskega stekla z notranje strani, v tretjem pa so uporabili zunanje prekrivalo za steklo. Pri četrtem so uporabili pokrivalo, ki je zakrilo vse steklene površine avta. Peti avto se je zanašal na zatemnjena zadnja stekla.
Zadnji črn in z ničimer zaščiten duster je služil kot temperaturna referenca, njegov beli kolega pa za test, koliko na notranjo temperaturo dejansko lahko vpliva barva.
Kaj so namerili termometri?
Temperaturo so izmerili okoli poldneva potem, ko so bili avti s prednjim delom neposredno proti soncu obrnjeni štiri ure. Notranjost referenčnega nezaščitenega vozila se je v tem času segrela na 53 stopinj Celzija.
Za najbolj učinkovit ukrep proti soncu se je izkazala pokrivalo, s katerim so zakrili vsa stekla - temperatura notranjosti je bila v tem primeru nižja za kar 10 stopinj, torej 43 stopinj Celzija.
Največ ljudi glede poceni zaščite danes poseže po notranjih senčnikih. A izkazalo se je, da je precej bolj učinkovit senčnik, ki ga namestimo z zunanje strani stekla - v tem primeru je bila temperatura notranjosti 45 stopinj, torej le malo več kot v primeru dražje zaščite s pokrivalom vseh stekel. V primeru notranjega senčnika pa je bila temperatura že 49 stopinj Celzija. Še za stopinjo več so termometri namerili pri prekrivanju armaturne plošče z belo tkanino.
Kaj pa zatemnjena zadnja stekla, kako vplivajo na zmanjšanje notranje temperature? Na prvi pogled oziroma meritev ne veliko. Temperatura notranjosti je bila le dve stopinji nižja kot v referenčnem vozilu, torej 51 stopinj. Vendar pa so temna stekla precej znižala temperaturo sedalne površine na zadnji klopi - brez stekel bi bilo tam 57 stopinj, zaradi toniranih stekel pa 'samo' 48 stopinj Celzija.
Bela proti črni barvi - mit ali resnica?
Zanimiva je primerjava, koliko na temperaturo notranjosti zares vpliva temna ali svetla barva avta. Črni duster je zunaj dejansko 'žarel', temperatura laka na površini je bila kar 65 stopinj, medtem ko je bila površina belega v istih okoliščinah segreta le na 44 stopinj.
Vendar pa je bilo v notranjosti obeh avtov razlika precej manjša, beli je bil hladnejši za pet stopinj, torej 48 stopinj Celzija. To pomeni, da temne površine v notranjosti precej bolj vplivajo na segrevanje potniške kabine kot pa temnejša zunanjost.
Vsaka zaščita je boljša kot nič
Pri ADAC opozarjajo, da se lahko armaturna plošča z volanskim obročem segreje celo do 70 stopinj Celzija, kar je že nevarno za opekline kože. Prav tako to na dolgi rok povzroča spremembe v materialih. Na vsak način pa neposredno na vplivu sonca ne bi smeli puščati predmetov, ki bi jih lahko temperatura poškodovala.
Če torej želite imeti poleti kar najhladnejši avto, je treba uporabiti kombinacijo različnih ukrepov. Bistveno je, da tako ali drugače pokrijemo vsaj armaturno ploščo, skupaj s toniranimi stekli bo učinek za potnike še boljši.
Vsekakor je treba avto pred vožnjo najprej dobro prezračiti, za kar je dovolj že minutka. Nato pa pri zagonu klimatske naprave vklopiti sistem recirkulacije zraka, kar bo bistveno hitreje ohladilo notranji zrak.
