Ne le za prevoz, današnji avtomobili dobivajo še druge funkcije. Postajajo infozabavni centri na kolesih, v katerih je mogoče početi marsikaj tudi takrat, ko so parkirani. S prehodom na električni pogon tesna povezanost med uporabnikov in avtom kjerkoli in kadarkoli ni več luksuz, temveč nuja.
Nič več 'parkiraj in pozabi'
Zaradi dejstva, da je električni avto lahko dlje časa "privezan" na kabel, je še toliko pomembnejša učinkovita povezava z nami oziroma našim telefonom. Da lahko z avtom učinkovito komuniciramo na daljavo, vemo, kdaj se bo napolnil, da ne bomo na javni polnilnici plačevali penalov, pa da lahko nastavljamo klimatizacijo in jo prilagodimo času odhoda, da je vnos naslednje destinacije v navigacijo poenostavljen in že preračuna potrebno energijo …
A to je šele začetek. Ker govorimo o pravcatih računalniških postajah na kolesih, te potrebujejo redne posodobitve in popravke, s katerimi avto oziroma njegova vgrajena strojna oprema pridobiva nove funkcije in odpravlja stare programske napake. Seveda postaja standard, da vse to avto opravi kar sam, parkiran na domačem dvorišču, prek tako imenovane programske posodobitve po zraku (OTA). A niso vsi avti sposobni naprednih nadgradenj.
Gumbi ali ne gumbi
Pri notranjosti sodobnih avtov vsi vidimo najprej velikost zaslonov, pozabljamo pa, da je to lahko samo en del, včasih tudi slabe uporabniške izkušnje. Ta postaja vse pomembnejša, saj je v poplavi informacij, možnosti nastavitev in vsebin postalo izrednega pomena, kako se proizvajalec posveti uporabniškemu in grafičnemu vmesniku, njegovi prijaznosti in zmogljivosti. Kako se nastavlja klima in ali je res treba za čisto vsako malenkost odvračati oči s ceste. Pri nekaterih znamkah so že zavrli trend "čiščenja" in znova poudarjajo fizične gumbe. Spet drugi pa kot alternativo poudarjajo glasovno upravljanje, a roko na srce z redkimi izjemami to ne upraviči visokih pričakovanj. In seveda ne zna komunicirati v slovenščini. Še z našim jezikom v menijih imajo nekateri, tudi uveljavljeni proizvajalci težave.
Obstaja še en vidik, ki ga doslej v avtih nismo bili vajeni, a ima ogromne potenciale. Naročnine na določene funkcionalnosti, pretočne vsebine in videoigre so področja, za katere analitiki v prihodnjih letih napovedujejo silovit razvoj, v katerem se bodo obračale milijarde. Ne verjamete in mislite da so pri Tesli s količenjem novih teritorijev pretiravali? BMW je skupaj z novo serijo 5 pravkar predstavil Airconsole igračarsko platformo. V razvoj in izdelavo bazične infrastrukture, tako strojne kot programske opreme so se aktivno vključili IT velikani, kot so Google, Nvidia, Qualcomm … Ni dvoma, začenja se popolnoma nova era avtomobilov.
PRIMA test je dal odgovore, kam gre infozabavna plat e-avtov
Kaj že znajo na tem področju sodobni avti, smo preizkusili na našem velikem PRIMA testu, ki smo ga pri Žurnal24 opravili skupaj s še šestimi slovenskimi avtomobilskimi uredništvi. Izdatno smo preizkusili kar 13 električnih avtov na našem trgu. Pri podiranju mitov, ali so že primerni za vsakdanjo družinsko rabo in kako je nanje prilagojena polnilna infrastruktura, smo z njimi odšli celo do Dalmacije in nazaj.
Naše osnovno vodilo je bilo, da vstopna različica modela stane manj kot 65 tisoč evrov, kar je zgornja meja za subvencijo Ekosklada. Drugo sito pa je bilo, da mora imeti baterija najmanj 50 kWh in da je avto družinsko uporaben.
Eno od področij, ki nas je še posebej zanimalo, je bila multimedija, povezljivost in z njima povezane zmogljivosti modelov. Sledijo temeljne ugotovitve.
Posodobitve dveh razredov:
Večina proizvajalcev že omogoča posodobitve po zraku (OTA - software over the air), vendar gre v večini za programsko opremo infozabavnega sistema (popravki zemljevidov navigacije …), ne pa tudi strojne programske opreme (firmware).
Le redke znamke že omogočajo FOTA (firmware over the air) posodobitve, torej spremembe pri delovanju in komunikaciji med senzorji in drugimi napravami. Po dostopnih podatkih (vir: Electrek) gredo med sodelujočimi znamkami s popravki in prilagoditvami strojne opreme najdlje Ford, BMW in Tesla. Slednji je pravzaprav pionir posodobitev po zraku, saj to počnejo že od leta 2012. Tudi sicer je Teslin sistem posodobitev najbolj obsežen, medtem ko manjše hrošče s popravki odpravljajo dobesedno na tedenski ravni.
Programska oprema z multimedijo prevzema eno osrednjih mest v avtu in je postala izredno pomemben dejavnik pri razvoju avtov. Številni proizvajalci so imeli v preteklosti že težave z njo, zaradi zamud prihaja do zakasnitev pri že predstavljenih modelih (koncern VW, Volvo …)
Zasloni so veliki, ker se čaka:
Velikosti so različne, pa ne vedno v razmerju s končno ceno avta ali dejanskimi zmogljivostmi. Ford mustang mach-e ima kar 15,5-palčni zaslon, diagonala v tesla model Y meri 15 palcev. Več avtov na PRIMA testu pa je imelo zaslon velikosti okoli 10 palcev, kar je lahko s pravilnim in dovolj hitrim grafičnim vmesnikom še vedno povsem dovolj za udobno spremljanje navigacije, uporabo različnih virov audio vsebin in morebitno branje sicer omejenih dodatnih vsebin (vreme, novice, elementarno brskanje po spletu …).
Ford in Tesla nimata zaman največjega, saj sta za zdaj edina, ki nudita tudi igranje videoiger, Tesla pa tudi spremljanje pretočnih video naročniških vsebin (Netflix, Youtube …). Pogoj za dobro izkušnjo je hitrost oziroma dovolj zmogljiva strojna oprema. Tudi tu so opazne velike razlike. Američana sta v tem oziru odlična, tudi pri korejcih in evropejcih ni resnih pripomb. Kitajca pa si vzameta čas, včasih prav moteče dolgega.
Precej različen je pristop pri voznikovem digitalnem zaslonu. Tesla ga sploh nima, kar grajamo, Ford ima majhnega in le z osnovami. So pa na tem področju močnejši drugi proizvajalci (BMW, Audi, VW, Mercedes, Renault, Škoda, Hyundai, Kia), ki voznika glede informacij o avtu in vožnji še ne preusmerjajo nujno na sredinski zaslon.
Projecirni zasloni na vetrobransko steklo po našem mnenju niso obvezni kos dodatne opreme, nekatere znamke ga niti ne ponujajo. Če pa je lepo grafično sestavljen in zna informacije podajati ob pravem času (BMW), potem se ga ne branimo.
Kamere in nove funkcije:
Parkirne kamere na avtu so seveda standard. Pri nekaterih je treba za 360-stopinjski pogled še doplačati, pri drugih ne. Pri kakovosti slike so razlike, nekatere so samo OK, predvsem pri obeh kitajskih znamkah pa se je čutilo varčevanje, čeprav sta pohvalno oba ponujala pogled okoli avta. Na drugi strani spektra določene znamke dokazujejo, da lahko kamere prevzemajo številne nove naloge. Tako med vožnjo nadomeščajo ogledala, saj kažejo širšo sliko na bokih (Tesla, Kia, Hyundai). Pri BMW je mogoče vožnjo z glavno kamero snemati, izkorišča jo tudi za obogateno resničnost pri navigaciji, podobno kot to zmore Mercedesov MBUX.
Američan gre tudi pri kamerah prek dosedanjih pričakovanj in funkcij. Kamere so pri teslah pravzaprav oči, ki pomagajo delovanju polsamodejne vožnje druge stopnje (avto nima radarja). In ne le možnost snemanja vožnje s štirih različnih kotov, kamere so pravi pes čuvaj, saj lahko posnamejo vsakogar, ki se motovili okoli parkirane tesle.
Povezljivost s telefonom:
Da se mora današnji avto znati povezati s telefonom prek standardov Android Auto ali Apple Car Play, je seveda jasno. Večina sodelujočih avtov zna to - včasih za doplačilo - narediti brezžično, pri MG4 in aiwaysu U5 pa ne. Sploh slednji je glede povezljivosti z androidnimi telefoni manj prijazen.
A imamo še enega, ki na ta dva splošno uveljavljena standarda povezljivosti ne da veliko - Tesla. Z model Y je sicer telefon enostavno spariti, vendar je treba pristati na njihov sistem sicer odlične navigacije (Google) in drugih hišnih aplikacij. Slednje zna biti med vožnjo manj ugodno pri na primer hitrem brskanju po priljubljenih podkastih, ni mogoče niti izkoristiti aplikacij tretjih ponudnikov (Easypark …).
Večina avtov ima že USB-C standard priključkov za polnjenje prenosnih naprav, QI brežično polnjenje pa vsaj za doplačilo.
Glede navigacije smo Teslo že pohvalili. Predvsem je izvrstna pri hitrem iskanju polnilnic in njihovem segmentiranju, pri superchargerjih navaja celo trenutno ceno. Zelo dobri pri vključevanju polnilnic na naši poti so pri BMW in Mercedesu, pa pri Fordu. Prav tako se na napredno načrtovanje električne poti, pri kateri Googlovi zemljevidi pač niso dovolj, razumejo sorodniki audi Q4, VW ID.5 in škoda enyaq ter renault megane e-tech, ki ga sicer poganja Googlov OS.
Malenkost zadaj po uporabnosti navigacije z vključevanjem polnilnic in preračunavanjem postankov sta Hyundai in Kia. Na dnu glede načrtovanja poti ob pomoči avta sta toyota bZ4X in aiways U5, slednji sploh nima lastne navigacije in je na daljših poteh vse odvisno od vašega telefona.
Aplikacije na daljavo:
Na hitro poglejmo še aplikacije za telefon. Te postajajo izredno pomembne, saj je uporabnik na ta način stalno povezan z avtom in njegovim stanjem. Povezava lahko pri nekaterih najbolj naprednih deluje že tudi kot digitalni ključ (tesla, ford, BMW za iphone), kar je še dodatna uporabniška prednost. Brez posebne debate lahko Tesli pripišemo najboljšo in najbolj zmogljivo povezavo s telefonom, tudi glede enostavnosti uporabe: lokacija, načrtovanje poti, omejitev hitrosti za druge uporabnike, stanje vozila, spremljanje okolice v živo prek kamere, napolnjenost, manipuliranje z okni in prtljažniki, nastavljanje ventilacije, summon funkcija samodejne vožnje po parkirišču, ki je v Evropi sicer zelo omejena, stanje posodobitev, digitalni ključ …
Bolj ali manj vse glavne funkcije poznajo tudi ostali proizvajalci, ki pa ubirajo različne prijeme glede tega, ali ostajajo funkcije zastonj skozi celotno življenjsko dobo, ali pa le prvih nekaj let. Razočaranje smo doživeli pri Kii, saj slovenski lastniki iz težko razumljivega razloga nimajo dostopa do sicer zmogljive aplikacije.
Baterije na kolesih:
Za konec še zanimivost funkcije V2L (vehicle to load). Gre za možnost, da avtomobilova baterija napaja manjše zunanje porabnike. To priročno funkcijo imata oba korejca, torej hyundai ioniq 5 in kia EV6, ki lahko pod napetostjo 230 V napajata naprave s porabo do 3,6 kW. Funkcijo V2L pri srednji in višji opremi pozna tudi najcenejši avto na testu MG4, ki pa ima malenkost manjšo vršno moč.
Lahko računamo, da bo V2L sčasoma postala splošjo razširjena možnost pri električnih avtih, še pomembnejši pa bosta čez nekaj let funkciji V2H (vehicle to house) in V2G (vehicle to grid). Takrat bo parkiran avto prevzemal funkcijo zalogovnika energije za hišo ali izravnavo špic v omrežju.
Zato, ker nimaš štedilnika na baterije!
ne vem zakaj nima štedilnik zraven zaslona, pa da ko kuhate župco, vam lepo poda recept, pa medtem ko mešate čebulo da se ne zažge pri golažu vma predvaja novelo al pa igrate igrico.. a mogoče zato ker bi vse… ...prikaži več zasmodil !.. no ja pr avtu pa gre vse, a ne. tud takrat , ko se zletite v jarek ali pa z rit avta pred vami.. in ja o boga svetega, avto vam mora zračunat al pridete do cilja. me res ne vem kako smo preživel do sedaj. bla je tabla pumpa čez 20 km. šara, da jini para, ki pa bo dragooo stala