Dvig cen naftnih derivatov na slovenskih črpalkah pomeni, da voznik zdaj za isto prevoženo razdaljo plača več kot dvakratno ceno v primerjavi s sosedom, ki se vozi v električnem avtu.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu pretresa globalne trge. Šef mednarodne agencije za energijo IEA Fatih Birol po poročanju The Guardiana ugotavlja, da je vpliv trenutnega dogajanja na globalno gospodarstvo podoben kombinaciji naftne krize v 70. ih letih prejšnjega stoletja in začetka rusko-ukrajinske vojne pred štirimi leti. Posledice tako silovitih pretresov bodo dolgotrajne in utegnejo imeti še dolgo vpliv na naš vsakdanjik ter denarnice.
Visoke cene nafte znova sprožajo tudi vprašanje velikanske odvisnosti družbe od peščice naftnih korporacij, ko po drugi strani obstaja alternativna energija za premikanje vozil, predvsem avtomobilov. Ko piše Automotive News Europe, se je v minulih tednih po izbruhu tretje zalivske vojne močno okrepilo zanimanje za električne avtomobile.
Platforma Edmunds tako beleži za petino večje iskanje dobavljivimi električnimi avti, medtem ko je delež iskanja vozil na bencinski pogon upadel. Vendar gre trenutno le za trende pri zanimanju, kar se še ne odraža nujno v okrepljenih nakupih. A tudi se utegne spremeniti, strokovnjaki pravijo, da bi dolgotrajna visoka cena goriva lahko spodbudila zanimanje za električna vozila in njihovo prodajo, zlasti če kupci predpostavljajo, da cene elektrike ne bodo prizadete, cene naftnih derivatov pa bodo ostale na visokih ravneh.
Toda na odločitev za nakup električnega avtomobila vpliva mnogo dejavnikov, v prvi vrsti osebne preference in navade ljudi ter dostopnost polnilne postaje. Prav tako utegne višja cena goriv splošno škodila prodaji vozil, ker takšne razmere povečujejo negotovost med kupci, ti pa v času krize raje zategnejo pas. Vprašanje je tudi, kako bo višja cena energije vplivala na višje cene proizvodnje in logistike ter s tem višje cene izdelkov.
Analiza organizacije Transport and Environment (T&E) je pokazala, da je oziroma bo iranski konflikt petkrat bolj prizadel lastnike bencinskih avtov kot pa tistih z baterijskim vozilom. Analiza upošteva dolgoročno vztrajanje cen nafte okoli 100 dolarjev kot tudi predvideno zvišanje cen elektrike za dobro desetino.
EU je sicer lani za uvoz milijarde sodčkov nafte porabila 67 milijard evrov. Osem milijonov električnih avtov, ki so že na cestah EU, je lani prihranila 46 milijonov sodčkov oziroma 2,9 milijarde evrov.
Študija navaja, da bi v primeru sprva napovedanega prehoda na e-vozila do leta 2035 lahko že v 10 letih zmanjšali uvoz nafte kar za 45 milijard evrov. Vendar je EU pred nekaj meseci močno zavrla ambiciozne načrte za prehod na e-mobilnost.
Nemci ugotovili, koliko ceneje je voziti električni avto ...
Vsekakor je v trenutnih razmerah, ko ljudje z bencinskimi in dizelskimi avti stojijo pred bencinskimi črpalkami ter se držijo za glavo zaradi skokovitega poskoka računov za gorivo, zelo aktualno. Pri portalu InsideEV.de so naredili primerjavo med tremi razredi električnih in bencinskih avtomobilov. Primerjali so stroške energije za mali (citroën ë-C3 proti C3), kompaktni (VW ID.3 proti golf) in srednje velik model (BMW iX3 proti X3). Po njihovih izračunih (cene za nemško elektriko in gorivo), so vozni stroški bencinskih avtov za vsakih 100 prevoženih kilometrov trenutno kar približno dvakrat od tistih, ki jih žene elektrika. Podoben izračun so pripravili tudi pri Auto motor und sport.
Ford E-Puma
... in še slovenska primerjava
Do podobnihr ezultatov smo nedavno prišli tudi sami na podlagi cenovnih razmerij v Sloveniji. Še pred izbruhom krize v Perzijskem zalivu smo primerjali stroške energije med električno in bencinsko različico opel frontere. Upoštevali smo, da bi električno v približno 70 odstotkih primerov polnili z elektriko po cenejši tarifi. Strošek za elektriko je bil glede na slovenske cene energentov skoraj trikrat nižji kot za bencin.
V simulaciji z novo ceno za bencin (1,581 €/l na črpalkah izven AC) proti trenutni ceni miksa elektrike je stanje nekoliko manj ugodno, ker je hkrati z dvigom cen na črpalkah s 1. marcem prenehala regulacija cen elektrike. Povprečna kilovatna ura tako trenutno stane okoli 0,20 evra.
Kljub temu je vožnja za lastnike električnih še vedno za več kot 50 odstotkov cenejša. Na letni ravni bi to na primeru avta, kot je e-frontera, pomenilo med okoli 500 (za 10.000 prevoženih kilometrov) in tisoč prihranjenimi evri (za 20.000 km).
Praviloma so nižji tudi pričakovani stroški rednih servisov, na drugi strani so pnevmatike za e-avte dražje in imajo manjšo pričakovano življenjsko dobo. Vsekakor pa gre pri ceni energentov za zneske, ki lahko iskalce naslednjega avta upravičeno usmerjajo v smer drugačnega pogona.
Fantazije spet 😂😂 trenutno je liter bencina cenejsi od litra soka…zakaj pol taka drama??