Slovenska vlada je napovedala, da bo Slovenija sledila smernicam drugih držav, ki so že določile datume, do kdaj bo možno prvič registrirati avtomobile z običajnim motorjem na notranje zgorevanje. Od leta 2030 ne bo možno izvesti prve registracije vozila, ki v zrak izpusti več kot 50 gramov CO2 na kilometer poti. Danes na primer VW golf z dvolitrskim TDI motorjem v zrak izpusti 120 gramov CO2 na kilometer, z litrskim turbobencinskim trivaljnikom pa 109 gramov CO2.
Avtomobilska industrija ima malo časa, da bo klasične motorje na notranje zgorevanje izboljšala do te mere, da bi zadostili tako strogim normam, zato strategija slovenske vlade v ospredje postavlja električna in hibridna vozila ter vozila na okolju prijaznejša fosilna fosilna goriva, predvsem plin. Danes so pod mejo 50 gramov CO2 na kilometer le električna vozila in priključni hibridi (kombinacija motorja na notranje zgorevanje in elektromotorja).
Več vprašanj kot odgovorov
Na AMZS pozdravljajo ukrepe, ki bodo pripomogli k čistejšemu okolju, hkrati pa se sprašujejo, kako bo vlada spodbudila nakup vozil z alternativnimi pogoni. Tudi to, kako bodo zagotovili dovolj električne energije za polnjenje baterij in ali bomo avtomobile polnili z elektriko pridobljeno iz zelenih virov?
Na AMZS v svojem odzivu še pravijo, da se vladni načrt zdi težko izvedljiv, realen, še manj ureditev polnilne infrastrukture tako v javnem omrežju kot pri zasebnih uporabnikih. Sprašujejo se tudi kolikšni bodo stroški uveljavitve strategije ter kako bodo vplivali na stroške mobilnosti v prihodnosti. Premalo dorečeno je tudi, kako bo zagotovljen čistejši tovorni promet, ki že sedaj močno obremenjuje okolje.
Še bolj problematičen datum 2025
Boštjan Okorn in Zveze potrošnikov Slovenije še bolj kot leto 2030, problematičen vidi datum leta 2025, saj dvomi, da bodo v tem času avtomobili napredovali tako, da bodo zadostili normam – 100 gramov CO2 na 100 kilometrov. Vsi ti datumi veljajo za registracijo novih vozil.
"Kolikor si prizadevamo za čistejša vozila taka revolucija ni dobra za potrošnika, saj bo prisiljen v nakup in ne bodo imeli izbire,“ pravi Okorn, ki pravi, da se znajo avtomobili z notranjim izgorevanjem zaradi napovedi vlade v naslednjem desetletju bodisi podražiti ali pa celo poceniti, saj jih, novih po letu 2030, ne bo več možno kupiti.
Okorn dodaja, da ne gre pričakovati, da bo Slovenija edina, ki se bo odločila za tak korak in da je bolj verjetno, da bo to nek usklajeni zakon na ravni celotne EU: "Slej, kot prej določenih avtomobilov ne bomo mogli več prodajati.“
Državna danes k nakupu e-vozila primakne do 7.500 evrov
Še bolj pomembno bo, kako se bo Slovenija pripravila na novo vrsto pogonov. Ali bo sploh dovolj električnih vozil v tovarnah, da bi zadostili potrebe. Že danes prodajalci težko zagotavljajo dovolj velike kvote vozil za posamezno državo. Norveška s svojo politiko do elektirčnih vozil pobere večino kvote.
Po drugi strani je iluzorno pričakovati, da bo država nakup polno električnega avtomobila ali priključnega hibrida podpirala s 7.500 oziroma 4.500 evri subvencije. "Ne samo to, tudi elektrika za polnjenje e-avtomobilov leta 2030, ko bo na cestah množica baterijskih vozil, ne bo več poceni,“ pravi Okorn, ki še pravi, da smo na neki vrste prelomnice, ko bo treba na mobilnost gledati drugače kot smo bili vajeni zadnje stoletje.
Treba si bo deliti avtomobile ali sesti na avtobus, vlak
"Tudi, če okoli avtomobilov ne bo smrdelo, bo lahko na obvoznici še vedno gneča. Mobilnost bo treba urejati z davki. Treba bo izboljšati javni promet. Davek od elektrike bo treba preusmeriti v izboljšanje javnega prometa,“ pravi Okorn, ki se mu zdi nedopustno, da iz Ljubljani okoliških mest potrebuješ tudi dobro uro, da se z javnim prevozom pripelješ na delo ali opravke v prestolnico.
Prilagoditi se bodo morale tudi cene električnih vozi. S subvencijami je že danes lahko električno vozilo, ki je že v osnovi pogosto založeno z najboljšo opremo, cenovno primerljivo z dizelskim avtomobilom.
Okorn se sprašuje, ali res v Sloveniji potrebujemo 1,1 milijona vozil? Treba bo spremeniti razmišljanje v glavi, ne pa da izjavimo, da se z električnim avtomobilom ne moremo odpeljati v Portorož, potem, ko imamo doma dva ali tri avtomobile in razen s prvim nikoli ne delamo daljših razdalj. Za nameček tri četrtine prebivalstva živi v individualnih hišah, ki omogočajo domače polnjene e-vozil, zato so priključni hibridi idealna izbira za nekoga, ki se z Grosupljega ali Kamnika vozi v Ljubljano.
Sekcija proti predlogu vlade
Obrnili smo se tudi na Sekcijo za motorna vozila pri Trgovinski zbornice Slovenije, kjer so zbrani avtomobilski uvozniki in zastopniki. Odgovorili so nam, da se ne zavzemajo za prepoved registracije vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem.
Menijo, da so okoljski cilji Slovenije na področju prometa dosegljivi s paketom ukrepov pozitivne diskriminacije, poenostavitev postopkov, zakonodajnih sprememb ter finančnih in davčnih spodbud.
Pri preboju električne mobilnosti računajo predvsem na oba ukrepa na davčnem področju - močno znižanje bonitete za zasebno rabo službenih baterijskih električnih vozil in priključnih hibridov ter možnost uveljavljanja vstopnega davka pri nakupu baterijskih električnih vozil s strani podjetij.
Po mnenju Sekcije sta se oba ukrepa v Avstriji izkazala za zelo učinkovita. Cilj obeh ukrepov je občutno povečanje deleža električnih vozil v voznih parkih podjetij ter tudi povečanje uporabe le-teh. Hkrati naj bi to zagotovilo večjo prisotnost električnih vozil na slovenskih cestah, kar je dobro tako s stališča emisij kot tudi prepoznavnosti nove tehnologije med potencialnimi kupci. Pravijo, da bodo ta službena vozila v nekaj letih omogočila vzpostavitev trga rabljenih električnih vozil, s čimer bodo tudi uporabniki z nižjimi dohodki dobili priložnost za prestop na električno mobilnost.
ta država se pa res hoče špilat, kot da je 20 let pred Nemčijo, Švedsko in Nizozemsko....a realnost je taka, da smo 50 let za temi državami.
Spet ena butasta vladna odločitev, ki tud slučajno ni izvedljiva v omenjenem roku, če sploh kdaj bo. Dokler ne iznajdejo neke alternativne baterije, ki bi omogočala več kapacitete in nebi bila tako velika, da bi zasedala pol avtomobila, to sploh… ...prikaži večh ne pride v poštev. Po drugi strani bi to udarilo le nas navadne smrtnike, medtem ko bi se vsi kamioni in ostali, ki pa resnično onesnažujejo ozračje, še vedno furali v tranzitu skozi našo državo. S tako direktivo le sebi zapiramo vrata.
Da natankaš gorivo na črpalki poln tank za ~ 800 km rabiš okoli 10 min. Da najdeš prosto vtičnico več kot pol ure in 2 uri polnjenja za ~150 km pa je nekako nesprejemljivo. Če živiš v stanovanjskem bloku se… ...prikaži več pa, zaradi polnjenja, lahko zjočeš.