Prevelika hitrost je med glavnimi vzroki za nastanek nesreč s smrtjo in hudimi poškodbami.
Dars je v napovedi svojih ciljev za leto 2025 dodal tudi željo po izboljšanju spoštovanja veljavnih omejitev hitrosti med vozniki na avtocestah in hitrih cestah. V ta namen so pripravljeni sami z lastnimi sredstvi kupiti štiri nove merilnike hitrosti in jih predati v uporabo policiji, da bi ta z njimi ugotavljala kršitve in jih sankcionirala.
Slovensko avtocestno omrežje je kljub skupni dolžini več kot 600 kilometrov zelo redko posejano z merilniki hitrosti. Po pojasnilih policije je na celotnem omrežju avtocest in na nekaj državnih cestah v uporabi le 11 stacionarnih radarjev, ohišij pa je približno še enkrat toliko. Ob tem je treba dodati, da gre pri policijskih merilnikih za razmeroma staro tehnologijo glede kakovosti kamer in posledično narejenih fotografij.
Tem merilnikom se bo torej kmalu pridružilo osem novih ohišij ter štiri nove naprave.
Za primerjavo, na Hrvaškem so samo od leta 2019 naprej po glavnih prometnicah vključno z avtocestami postavili več kot 300 novih ohišij in nabavili več deset zelo zmogljivih merilnih naprav. Z nekaterimi lahko preverjajo tudi pripetost z varnostnim pasom in uporabo mobilnih naprav.
Kje bodo stali?
Na Dars smo se obrnili po pojasnilo, na katerih lokacijah lahko pričakujemo nove radarje oziroma škatle zanje. Konkretnemu odgovoru so se izognili, povedali so: "Nove lokacije merilnikov hitrosti smo v sodelovanju s policijo izbrali na tistih delih avtocestnega omrežja, kjer so bile zaznane pogostejše kršitve in prometne nesreče – torej na najbolj kritičnih odsekih."
"Lokacije bodo objavljene ob objavi razpisa. Načrtovanih je osem radarskih ohišij. Vse lokacije bodo nove in razpršene po celotnem avtocestnem omrežju."
Zemljevid DRAJV: stacionarne lokacije meritev imajo omejeno uporabnost
Stacionarne naprave oziroma radarska ohišja gotovo delujejo preventivno in v kombinaciji z drugimi ukrepi pomagajo, da se vozniki na kritičnih odsekih bolj držijo predpisane hitrosti.
Vendar imajo omejeno vrednost, ugotavljajo strokovnjaki. Zelo neposreden pokazatelj je DRAJV Zavarovalnice Triglav, v katerem so na podlagi anonimiziranih podatkov uporabnikov aplikacije izdelali podroben zemljevid najbolj pogostih kršitev v Sloveniji.
Zemljevid DRAJV pokaže, da se najbolj pogoste prekoračitve dogajajo na področju celotnega avtocestnega križa in na nekaterih drugih lokacijah izven avtocest.
Z zemljevida je razvidno, da v bližini lokacij s škatlami število kršitev hitrost pomembno upade, stopnja kršitev dobi svetel odtenek, a praviloma samo v eni smeri vožnje. Takoj po prevoženi lokaciji pa stopnja kršitev spet naraste, obarvanost se iz svetlega odtenka spet spremeni v temnejšega. To pomeni, da velik del voznikov takoj pohodi plin.
Posledično v gostejšem prometu takšno obnašanje voznikov lahko povzroča tudi težave. Zaradi nenadnega zaviranja in pospeševanja prihaja do efekta elastike, povečanja možnosti naleta in ustvarjanja fantomskih zastojev.
Tak primer, kako ima radarsko ohišje lahko le omejen vpliv, sta na primer spodnji lokaciji, kjer stojita radarski ohišji, prva mimo počivališča Lopata na štajerski AC v smeri Maribora, druga pri Naklem na gorenjskem kraku v smeri Jesenic.
DRAJV Zemljevid za obe pokaže, kako hitro se spremeni stopnja kršitev.
Dodatno si sicer policisti pri spremljanju prehitre vožnje pomagajo z radarji, ki merijo iz parkiranih vozil, in z laserskimi merilniki trucam.
V operativni rabi so še tudi dotrajani videonadzorni sistemi provida. Pravkar pa je policija tudi v postopku nabave povsem novega radarskega merilnika, s katerim bodo lahko prvič merili kar med vožnjo ne glede na lokacijo.
Posebnost nove naprave je tudi v tem, da bo lahko merila hitrost v predorih.
Neumnost. Totalna neumnost. Postavljanje radarjev bi skrajno omejil. Kdo lahko sploh dovoli, da postavijo nov radar? Če je politika v službi naroda, naj se narod vpraša, če res želijo imeti nove radarje. Odgovor bo venomer ne. Vedno en in isti… ...prikaži več izgovor, da je razlog za več nesreč neprilagojena hitrost je pa totalna bedarija. Razlog je neizkušenost voznikov in še kakšna druga scena.
Z lastnimi sredstvi? Torej z davkoplačevalskim denarjem bo bolj pravilno rečeno.
Lep primer, kako je prevelika hitrost povzročitelj nesreče, je lanska nesreča pri Slo. Bistrici, kjer je voznik trčil v parkiran tovornjak na pospeševalnem pasu. Vsem, ki pa vsaj malo logično razmišljajo pa je jasno, da za tisto nesrečo krivo vse… ...prikaži več druga, kot pa prevelika hitrost. Na pospeševalnem pasu, se dejansko mora pritisniti na gas, da se lahko vključiš na avtocesto.