Zgodba na meji verjetnega, a s trdnim dokazom - ta avto res obstaja in danes je na prodaj.
Gre za skrivni projekt nekdanjega 'alfa in omega' Volkswagna Ferdinanda Piëcha s konca 90. let. Človek z makiavelističnim pristopom do okolice in mestoma 'norimi' idejami, iz katerih so se kasneje rodile legende kalibra audi quattro ali bugatti veyron, je dal svojim razvojnikom nalogo, naj razvijejo W10 motor. Uporabljali bi ga v prestižnih modelih koncernskih znamk.
Razvili motor, a niso imeli avta zanj
Motor so najbolj talentirani strojniki, kar jih je takrat premogel koncern, tudi zares razvili. Kombinirali so dva VR motorja, ki je poganjal nekatere koncernske športnike tistega obdobja. Ta motor ima 2,5 litra prostornine in posebno ozek kot valjev 72 stopinj, da s tem ohranja kompaktnost in zmanjša vibracije zaradi nenavadnega zaporedja vžiga.
Končni W10 s 5,0 litra prostornine je deloval, imel je okoli 370 kW (500 KM) in 550 Nm. Za tiste čase so bile to izjemne številke. Napravili so več prototipov, a naleteli na novo težavo - v hiši niso imeli primernega avta, da bi jih lahko vanj vgradili in stestirali na cesti.
Po pomoč so šli kar k najbližji konkurenci in kupili nekaj primerkov še povsem svežega serijskega BMW M5 E39. Ugotovili so, da ima ta avto zaradi posebej oblikovanega nosu z ledvičkami ravno dovolj prostora, da bi lahko gostil njihov desetvaljnik.
Iz avta so odstranili osemvaljnika (294 kW/400 KM) in vgradili svoj W10. Tako so opremili tri primerke BMW M5. Na zunaj so bili čisto običajni 'bavarci', pod pokrovom pa so imeli povsem drugo srce. V notranjosti so zaradi namenov testa vgradili dodatne lastne merilnike, prek katerih so spremljali delovanje motorja v različnih režimih.
Vrhovni in skrajno zahtevni šef Piëch je bil menda zelo zadovoljen nad dosežkom svojih podanikov. Celo tako zelo, da so mu morali enega od BMW M5 registrirati in se je z njim nekaj časa vozil v službo.
Vendar ta zgodba nima serijskega zaključka. Čeprav se je začelo tudi izven Volkswagna šušljati o zmogljivem W10 motorju, pa ta ni bil nikoli uporabljen v kakšnem koncernskemu modelu.
Že pred tem so se spremenile tržne razmere - tudi pri velikih avtih se je začel proces 'downsizinga' in prehoda k manjšim prostorninam, podprtimi z novo generacijo turbinskih polnilnikov. In predvsem - Piëch je moral po burnem obdobju notranjih rivalstev sestopiti s čela Volkswagna.
Za dvema od treh prototipov se je do danes izgubila sled, ostal pa je tretji, ki ga je vozil tudi Piëch. Kasneje je prišel v last belgijsko-nemške dirkaške ekipe GDM Motors. Dobili naj bi ga iz rok same vodje oddelka za razvoj motorja Sabine Willeke.
BMW M5 z W10 Volkswagnovim motorjem tudi danes še povsem normalno deluje. In prav ta je zdaj na prodaj.
Avto ima ročni menjalnik, glede na fotografije pa njegova zunanjost ni povsem nedotaknjena, torej ni bil zgolj parkiran v garaži in pokrit z rjuho. V notranjosti je ohranil posebne testne merilnike, predvsem pa navduši pogled pod motorni pokrov z desetimi kolektorji.
Cena? Stvar pogajanj.
Edini BMW ki je res delal?
"Iz avta so odstranili osemvaljnika..." - verjetno edini BMW s kar dvema 8-valjnima motorjema! Da o drugih slovničnih skrpucalih niti ne govorimo...