Avto
338 ogledov

Na še tako dobri inovaciji se lahko nabira prah

Niko Mihelič
1/3
Anže Petkovšek
Izumiteljstvo. Inovatorja ni mogoče izšolati; na neki način je lahko to vsak. Pot od ideje do serijskega izdelka, namenjenega trgu, pa uspe prehoditi le redkim.

“Najbolj sem vesel, če imajo zaradi mojih idej drugi delo. Zaradi svetovno uveljavljenega zložljivega kolesa big fish, katerega celotna filozofija in patentirana ideja zlaganja sta moji, imajo delo štirje Slovenci, a bi jih ga lahko imelo še veliko več, če bi bile doma razmere za proizvodnjo ustreznejše. Tako pa kolo ob propadajoči domači kovinarski dejavnosti ceneje izdelujejo na daljnem Kitajskem, kar je le odraz krize, v kateri je globalizirani svet,” pravi Niko Mihelič, javnosti znan kot navdušenec nad avtomobili in motorji, zasebno pa tudi plodovit izumitelj.

Investitorjev, ki so pripravljeni prisluhniti idejam zunaj korporativnih razvojnih oddelkov, je malo. Mihelič je imel srečo, da je princip kolesa po naključju navdušil najbogatejšega Slovenca Sandija Češka iz Studia Moderna. Za boljše udejanjanje dobrih idej bi bila po njegovem prepričanju potrebna sistematična povezanost inovatorjev z državnimi, zlasti izobraževalnimi ustanovami. “V teh pa ideje, ki pridejo od zunaj, izkoristijo kvečjemu za nabiranje raznih pik in pisanje člankov, nato pa jih pospravijo v predale,” je nad izkušnjo z že delujočim prototipom vetrnice z velikim izkoristkom pri pridobivanju električne energije razočaran Mihelič.

Raje od začetka s tujimi evri

“V Sloveniji je veliko samostojnih inovatorjev. A 90 odstotkov jih izdelek najprej razvije, šele nato se začnejo spraševati, kako ga bodo spravili na trg. Če je še tako super, bo brez denarja investitorja šel v pozabo,” pojasnjuje Niko Jakelj, koordinator projektov pri Inovacijsko-razvojnem zavodu (IRZ) Peter Florjančič, ki nosi ime po 93-letnem, verjetno svetovno najuspešnejšem slovenskem izumitelju.

V centru pomagajo ideje in prototipe ustrezno patentno zaščititi, najti kupca za sam patent ali pa celo investitorja, ki tako kot izumitelj 
verjame v tržni uspeh.

Dvotaktnež čaka na hrabre

Mihelič upa, da bo njegov naslednji projekt, kar se tiče morebitne proizvodnje, bolj slovenski. Na delovni mizi ima namreč delujoč dvotaktni motor, za katerega je razvil nov princip mazanja in tako presegel njegovo glavno hibo – uporabo mešanice, zaradi česar je prišel v nemilost proizvajalcev. Motor je po izpustih zdaj enako čist kot štiritaktnež ter ob večji odzivnosti precej manjši in bistveno lažji. Primeren bi bil tako za letalsko kot avtomobilsko industrijo.

Mihelič motorju trenutno daje le 30 odstotkov možnosti za serijsko proizvodnjo, čeprav sta v Sloveniji na voljo vsa tehnologija in znanje za njegovo izdelavo. “Velikim proizvajalcem z lastnimi razvojnimi oddelki se vlaganja v inovativne ideje od zunaj v nasprotju z nekom, ki podjetje ustvarja iz nič, ne izplačajo. Velike zanima le dobiček, kar pa na dolgi rok ne zagotavlja delovnih mest,” meni.

K sodelovanju zdaj Mihelič vabi ajdovski Pipistrel in avstrijski Rotax.

V nedeljo 17. junija si rezervirajte čas za prav poseben dan. V AMZS centru varne vožnje vam Žurnal v sodelovanju s Toyoto ponuja veliko količino adrenalina. Zastonj.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.