Ko razpravljamo o vsakdanji uporabnotsi električnih avtomobilov, so v središču pozornosti običajno njihovi dosegi. Ti pa so pogosto odvisni predvsem od velikosti baterije. Večja kapaciteta baterije običajno pomeni tudi večji doseg. A to ne pomeni, da ima ta tudi učinkovit pogonski sklop. Veliko namreč pomeni tudi to, kako učinkovit je avtomobil pri porabi elektrike.
Kolegi pri nemški reviji Autobild so se lotili poskusa, med katerim so preverjali porabo električnih avtomobilov na avtocesti pri konstantni hitrosti 130 kilometrov na uro. Ta poskus je pokazal, kateri avtomobil razmetava z energijo in kateri jo porablja učinkovito. Poraba je namreč odvisna od učinkovitosti pogonskega sklopa, zračnega upora karoserije, šasije, gum in še marsičesa.
Tekmovanje v velikosti baterij v praksi ne pomeni veliko, saj bo na koncu bolj pomembno, kako dobro avtomobil upravlja z energijo. Danes imajo določeni avtomobili baterije s kapaciteto celo 100 kilovatnih ur, kar pomeni, da s seboj vozijo okrog 700 kilogramov dodatne mase. V prihodnosti to ne bo vzdržno, zato bo treba zadeve spremeniti Pristopa sta dva: večja energijska gostota baterij, v katere gre več elektrike, ter učinkoviti vozni sistemi.
Zahteven test
Pri Autobildu so preverili porabo 20 električnih avtomobilov. Pri tem se 130 kilometrov na uro niso vozili le nekaj kilometrov, ampak so se držali pravila, da morajo porabiti večino elektrike v bateriji. To pomeni, da so prevozili zelo velike razdalje na različnih cestah z različnimi nakloni in vremenskimi pogoji, s čimer so simulirali realne pogoje. Pri tem so se zanašali na prikaz avtomobilskih računalnikov, ki po njihovih izkušnjah delujejo le z manjšimi odstopanji plus minus pet odstotkov. Prezrli so tudi izgube pri polnjenju baterij, ki v tem primeru ne igrajo vloge.
Najbolj učinkoviti avtomobili so na testu porabili manj kot 18 kilovatnih ur, najbolj potratni pa so presegli porabo 30 kilovatnih ur elektrike na sto kilometrov. Mercedes-benz G 580 EQ pa je izstopal s porabo nad 40 kilovatnimi urami.
Presenetljivi zmagovalec
Kot zmagovalec je malce presenetil električni malček fiat 500 electric, ki je porabil 17,2 kilovatne ure. V njegov prid govori vrsta podrobnosti: razmeroma majhna karoserija s količnikom zračnega upora 0,31 in majhno čelno površino, razmeroma majhna masa za električni avto 1,4 tone, posledično pa tudi majhne gume z nizkim kotalnim uporom. Kljub temu, da je majhen mestni avtomobil, mu je Fiat namenil sinhroni motor s trajnimi magneti, ki je sicer dražji, a tudi bolj gospodaren od asinhronega elektromotorja.
Na seznam dvajset najboljših so se uvrstili tudi veliki avtomobili. Med njimi so namreč tudi škoda enyaq, tesla model Y, BMW i4 in genesis G80, ki so vsi porabili manj od povprečne porabe vseh testiranih avtomobilov. Ta se namreč po več kot 100 testiranih avtomobilih giblje pri 24 kilovatnih urah.
Nič presenetljivega ni, da se je na dno po porabi uvrstil električni gigant mercedes-benz G 580 EQ. 3,1 tone težak kleni terenec je porabil kar 41,7 kilovatne ure na sto kilometrov. Kljub trikrat večji bateriji je s hitrostjo 130 kilometrov na uro pripeljal le malce dlje od torinskega električnega malčka.
Zenin tesla 3 long range porabi povprecno nekaj manj 14kwh na 100km.
mene zanima zakaj nikomur ne pride na misel da bi namesto baterij naredil sistem tramvaja . avtomobili bi bili lažji manjša cena izdelave, ker bi nosilni elementi bili manjši, ne bi rabili baterij- no ne toliko, za kakih 50 km… ...prikaži več da prideš do doma od javne napeljave. ne bi bili tolk odvisni od redkih rudnin. železa je dovolj, še posebej, če pretopimo vse orožje. in drugo, namestimo predelavo vodika iz morja, ob morju pa SE za pogon tega sistema in gre nafta in premog v pokoj
Oglasi se ko se bo baterije menjavalo - polne prazne in ko bo polnjenje cenejše od nafte