- Prvi slovenski lastnik citroëna amija je v treh letih prevozil že več kot 10.000 kilometrov.
- Pravi, da je električni štirikolesnik idealen za kratke vsakdanje vožnje in dostavo hrane.
- Letni stroški registracije in zavarovanja znašajo le okoli 35 evrov, polni pa ga kar doma iz običajne vtičnice.
- Po njegovih besedah ami brez težav premaga tudi strme klance, največja prednost pa je izjemno poceni uporaba.
Pri Citroënu pravijo, da je citroën ami, njihov mestni malček z dosegom 75 kilometrov in majhno baterijo, ki se na vsaki gospodinjski vtičnici napolni v dobrih štirih urah, prava uspešnica. Samo do lanskega leta so jih po Evropi prodali več kot 75.000 in nekaj se jih vozi tudi po slovenskih cestah.
Predstavljali bi si, da jih je večina v Ljubljani, a najdejo se tudi drugje. Prvi, ki ga je Citroën prodal slovenskemu kupcu, se vozi po Žireh. V dobrih treh letih je njegov števec kilometrov presegel številko 10.000 kilometrov, kar je za vozilo, ki se uradno niti ne imenuje avtomobil, ampak je motorizirani štirikolesnik, zelo dober dosežek.
Njegov lastnik, Adrijan Maček, ga je 23. Junija 2023 prevzel v salonu Avto Trobec. Seveda nas je zanimalo, kako je potekala prva vožnja iz Ljubljane v Žiri, glede na to, da ima ami precej majhno baterijo. Z dosegom sploh ni bilo težav. Od Tržaške ceste pri obvoznici, kjer je bi tedaj prodajni salon Avto Trobec, do Žirov je dobrih 40 kilometrov, amijev doseg pa je 75 kilometrov. To tudi precej drži, saj mu je na koncu vožnje v bateriji ostalo še za dobrih 32 kilometrov elektrike, je komentiral Maček.
Ami je posebnež
Dodal je, da je bila zanimiva že prva izkušnja z amijem. Ko se je z njim odpeljal izpred salona, ga je na cesti prehitel taksist s volkswagnom passatom, "zelo zaresnim avtomobilom" torej. Ko se je, seveda po vožnji po regionalni cesti, na Vrhniki ustavil pred semaforjem, je pred njim stal prav isti passat. Majhna največja hitrost, ami kot štirikolesnik lahko namreč vozi le do hitrosti 45 kilometrov na uro, v realnih razmerah torej ni nobena slabost v primerjavi z večjimi avtomobili.
Maček pravi, da je ami zelo poseben avtomobil. Če veš, zakaj ga kupuješ, je odličen. Če od njega pričakuješ, da bo nadomestil klasičen avtomobil za vse potrebe, pa boš razočaran. Pri njih so ga kupili kot avto za kratke vsakdanje vožnje in to nalogo že tri leta opravlja odlično.
Maček ga je najprej kupil zase, da bi se z njim vozil med njihovimi družinskimi lokacijami, ki so med seboj oddaljene nekaj kilometrov. Za takšne razdalje je bilo dizelskega kombija preprosto škoda. Pozneje pa so ugotovili, da je ami lahko izvrsten avtomobil tudi za dostavo hrane. V Žireh imata z ženo namreč gostilnico Oštarija Obuti Maček, v kateri hrano dostavljajo tudi na dom.
Za tople mesece
Ami od pomladi do jeseni uporabljajo praktično vsak dan, pravi Maček. Ker je majhen, parkiranje z njim ni nikoli težava, obrača se skoraj na mestu, vožnja po mestu in okoliških krajih pa je enostavna in poceni.
Na amiju so mu sicer všeč tudi minimalistična kabina brez nepotrebnih stikal, enostavno upravljanje, tiha vožnja in tudi panoramska streha.
Kar ga je najbolj presenetilo, so stroški. Na leto za registracijo in zavarovanje odšteje okoli 35 evrov, drugih stroškov pa praktično ni. Polni ga doma na navadni vtičnici. Poraba elektrike je tako majhna, da jo lahko primerja kar s sesalnikom za prah. Servisa skoraj ni videl, tudi zavornih ploščic skoraj ne obrablja, ker večino zaviranja opravi elektromotor, ki elektriko tudi rekuperira.
Nepričakovana rekuperacija
Ami po uradnih tovarniških navedbah nima možnosti rekuperacije elektrike, a očitno to ne drži Maček pravi, da je šele po nekaj letih uporabe zares ugotovil, kako učinkovita dejansko je. Če se pelješ na kakšen hrib, se v klanec sicer hitrost avtomobila zmanjša, poraba elektrike pa ni bistveno večja kot po ravnem. Ko se vračaš navzdol, pa se baterija spet napolni. Na koncu ugotoviš, da se doseg skoraj ni spremenil. To se mu zdi ena največjih prednosti električnega pogona.
Ljudje ga pogosto sprašujejo po dosegu, njemu pa se to vprašanje pri takšnem avtomobilu sploh ne zdi pomembno. Okoli 75 kilometrov je za vsakdanjo uporabo več kot dovolj. Kamorkoli prideš, ga lahko priklopiš na navadno gospodinjsko vtičnico. To ni vozilo za potovanja po Evropi, ampak za vsakdanje opravke v domačem okolju, doda Maček.
Sam amija sicer največ uporablja za vožnje do razdalje 25 kilometrov veno smer. Brez težav se vozi na relaciji Žiri-Gorenja vas v Poljanski dolini, težav pa ni niti s potjo do Vrhnike in po podobnih poteh. Ami brez težav premaga tudi strme klance, kakršen je denimo proti Ledinskemu razpotju nad Idrijo.
Ciljajo na mlade
Mladi lahko z ustreznim dovoljenjem ami vozijo že pri petnajstih letih, kar je odlična rešitev za njihovo prvo samostojno mobilnost. Druga skupina so starejši, ki jim vozniškega dovoljenja kategorije B ne podaljšajo več, še vedno pa lahko vozijo lahke štirikolesnike. Potem so tu še dostavne službe, obrtniki in vsi, ki vsak dan opravijo veliko kratkih voženj. Tem ljudem je ami pisan na kožo.
V Italiji takšnih vozil vidiš veliko, pri nas pa jih je premalo. Če bi jih bilo več na cestah, bi jih ljudje začeli sprejemati drugače. Dokler jih skoraj ni, se marsikomu zdijo čudni. Pogosto se mu zgodi, da ljudje fotografirajo njegovega amija. Enkrat je bil parkiran poleg prestižnega avtomobila za več kot 200 tisoč evrov, pa so fotografirali njegov ami. Očitno zares pritegne pozornost.
Meni tudi, da bi se dalo več narediti tudi oblikovno. Citroën bi lahko ponudil več zanimivih barv ali pa se navezal na svojo zgodovino, na primer na legendarnega spačka in zanj značilne barve. Mislim, da bi ljudje takšno povezavo hitro prepoznali.
Pri nas imamo pogosto občutek, da ljudje avtomobile kupujejo predvsem zaradi prestiža. Pomembno je, kaj stoji na dvorišču in kaj si bodo mislili sosedje. Maček pravi, da na zadevo gleda drugače. Avtomobil mora služiti svojemu namenu. Če mu za vsakodnevne vožnje omogoči skoraj brezskrbno mobilnost z zelo nizkimi stroški, potem je naredil svoje. Ravno zaradi tega so v nekaj letih z uporabo amija prihranili toliko, da smo si lahko privoščili še en električni avtomobil.
Elektrifikacija bo po njegovem mnenju zagotovo napredovala. Za kratke razdalje je električni pogon veliko bolj smiselna rešitev. Sicer se mu ne zdi, da bodo električni avtomobili nadomestili vse druge, zagotovo pa imajo svoje mesto tam, kjer lahko njihove prednosti res pridejo do izraza. Citroën ami je lep primer, da je lahko tudi zelo majhno električno vozilo za pravega uporabnika izjemno uporabno, zaključi Maček.
Če nekomu ustreza, zakaj ne. Jaz imam večino vožnje po avtocesti. Za po kraju so noge in kolo na žgance.
Koliko pa takšno vozilo stane? Tako na oko bi rekel, da mogoče nekaj med 8 in 10K. Pri meni na deželi ne pride v poštev, ampak za mesta je pa najbrž v redu. Če ne drugega, pa za parkiranje, ki… ...prikaži več je v mestih vedno problem.
Manjka puščica na boku, da veš v katero smer gre!