Carine bodo gotovo vplivale tudi na avtomobilsko industrijo, v kateri imajo slovenska podjetja kot dobavitelji avtomobilskih proizvajalec veli interes. Razmere na trgu bi gotovo lahko slabo na slovenska podjetja, ki delujejo na področju avtomobilske industrije in z velikim deležem sodelujejo v slovenskem bruto domačem proizvodu (BDP).
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Matej Lahovnik pravi, da je po njegovem mnenju vsaka takšna trgovinska vojna najbolj škodljiva za mala odprta gospodarstva. Med njimi je tudi Slovenija, ki je zelo odvisna od stabilnih mednarodnih razmer, glede na to, da več kot 70 odstotkov BDP izvozi. Delež avtomobilske industrije neposredno znaša okrog deset odstotkov, posredno pa verjetno blizu dvajset odstotkov BDP, zaradi množice podizvajalcev, ki delajo za avtomobilsko industrijo.
Nevarna negotovost
V trenutnem dogajanju je težava predvsem to, da ameriški predsednik Donald Trump z vsako novo napovedjo vnaša nemir med vlagatelje in navsezadnje med podjetja in potrošnike. Lahovnik meni, da ne gre samo za problem carin, ki so škodljive same po sebi, saj vsako omejevanje mednarodne menjave slej ko prej vodi do upada globalne gospodarske rasti in grozi tudi grožnja z globalno recesijo. Večji problem vidi v spreminjanju napovedi. Dejansko se zdi, da Trump včasih svoje izjave tekom dneva. S tem povzroča negotovost, ki je nekaj čisto novega v mednarodnem poslovnem okolju in bo imelo dolgoročne posledice.
Še večji problem je, da bodo prizadete države morale na Trumpovo napoved gospodarske vojne odgovoriti s protiukrepi, ki bodo tudi imeli svoje škodljive posledice. Največji poraženci vse te trgovske vojne, tako kot vedno, bodo potrošniki, ki bodo dražje plačevali za uvoženo blago. Trgovinske in carinske napovedi vojne so podobne jedrskemu orožju. Imaš ga zato, da z njim groziš. Če ga uporabiš, pa škodljivo deluje na vse strani. Tu ne bo zmagovalca.
Lahovnik meni, da bo edini pametni odgovor EU v krepitvi medsebojne menjave med državami. EU temelji na prostem pretoku blaga, ljudi, kapitala, in edini odgovor bi bil krepitev notranjega trga EU. Tukaj pa imamo težave. Zapleta se že s prostim pretokom ljudi. NI torej dobrih novic.
Ali to pomeni, da se bodo podjetja usmerjala k drugim igralcem? Lahovnik pravi, da ZDA v bistvu s temi ukrepi druge spodbujajo, da se povezujejo med seboj. Moramo pa vedeti, da je Kitajska izjemno zaprto gospodarstvo z zelo veliko omejitvami, ki ima tudi velik trgovinski presežek z večino držav. Tudi druge države imajo omejitve. Rusija je zaradi vojne pod sankcijami, ostaneta pa Brazilija in Indija, ki tudi imata svoje specifike. Na kratki rok bo uvedba carin bolela vse, na dolgi rok, če bo Trump vztrajal, pa se bodo počasi začeli spreminjati mednarodni odnosi.
Konkretnih podatkov še ni
PR koordinator Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti SRIP ACS+ Erik Blatnik pravi, da glede na to, da so bile carine uvedene šele včeraj, ne more podati kakšnega konkretnega komentarja na to, kako bodo konkretno vplivale na slovensko dobaviteljsko verigo. Za to bo moralo preteči še nekaj časa. Že zdaj pa lahko pove, in to je tudi stališče evropskih dobaviteljev, da vsak trgovinska vojna prinese žrtve na obeh straneh in ni dobra.
Slovenska avtomobilska industrija je sicer normalno vpeta v globalne dobaviteljske verige in verige proizvajalcev avtomobilov. Naši deli se sicer večjih količinah direktno ne izvažajo v ZDA, tega ni. Mogoče bomo torej posredno prizadeti, s poudarkom na mogoče, saj nimamo podatkov, v katera vozila gredo naši ključni deli. Ne vemo, kam se ta vozila potem prodajajo naprej, na katere trge.
Je pa jasno, da "se ne nosi vseh jajc v eni košari". To slovenska dobaviteljska veriga zelo dobro ve in ima diverzificiran trg. Išče se še nove priložnosti na trgih, kot so Savdska Arabija, Kitajska in Indija, konec koncev se v EU omenja tudi združenje BRICKS. Mi kot avtomobilska industrija tam trenutno še nismo zelo aktivni, če bodo priložnosti, pa se nam lahko odprejo novi trgi. Za podatek, kako pa bo ameriška uvedba carin konkretno vplivala na nas, bo pa treba še malo počakati, pravi Blatnik.
Slovenska industrija je dobro pripravljena
Koordinator misije Gremo in predsednik združenja Manager Iztok Seljak iskreno upa, da bi moment recipročnosti pri uvedbah carin lahko vzpostavil dobre temelje za to, da se začnejo pogajanja o tem, da se trenutna recipročnost z 20 do 25 odstotkov ponovno zmanjša na nič odstotkov, da se torej trg v obeh smereh spet odpre brez carin.
Za to bo seveda potreben čas. V vmesnem obdobju na kratki in srednji rok pa bo nedvomno to pomenilo podražitev uvoza, ne le evropskih, ampak tudi vseh ostalih daljnovzhodnih, azijskih in drugih avtomobilov. Zaradi carin na sestavne komponente bo nujna tudi podražitev samih ameriških avtomobilov, čemur se bodo ameriški domači proizvajalci prilagodili z dvigom cen. To ceno bo plačal ameriški potrošnik, kupec avtomobila. Ker se zmanjšuje tudi konkurenčnost evropskih vozil na ameriškem trgu, bo to pomenilo padec obsega prodaje na ameriškem trgu, kar bo vplivalo na vse nas.
Seljak pravi, da so slovenski dobavitelji avtomobilske industrije v zadnjih letih preživeli kar nekaj podobnih kriz, ki so jih obvladali in so še okrepile njihove pozicije. Na to dodatno vpliva tudi čedalje hitrejše prestrukturiranje njihove dejavnosti, ki ga ustrezno izvajajo predvsem v okviru misije Gremo za razvoj slovenske avtomobilske industrije v smeri električne mobilnosti. Ta se osredotoča predvsem na elektromotorske pogone, sestavne dele baterijskih sklopov in ekstra lahke napeljave. Zdaj ne moremo govoriti le o avtomobilskih dobaviteljih, saj se intenzivno diverzificirajo.
Pri tem ima Seljak v mislih tako produkte, ne samo osebne avtomobile, ampak tudi lahka gospodarska vozila, tovornjake, avtobuse, električne motocikle in kolesa, drona in humanoidne robote, kje imajo njihove aplikacije svoje mesto. Diverzificiramo se tudi strateško tržno. Zmanjšujejo odvisnost od Zahodne Evrope in se usmerjajo proti Kitajski, Indiji, Savdski Arabiji in drugim perspektivnim in rastočim trgom. S tem uspevajo zadržati obsege prodaje, izboljšujejo pa rezultate in s tem povečujejo vlaganje v razvoj in inovativne preboje. Slovenska podjetja že uspešno prehajajo iz cone udobja, v katerega je bila Evropa vse preveč potopljena in še vedno je.
Potrebna je reorganizacija EU
Formula je enaka kot je bila številna desetletja pred tem in bo še nekaj časa naprej. Moramo biti v stanju izvajati inovativne preboje na samih produktih, na vozilu, na sestavnih delih. Evropejci moramo imeti najboljši avtomobil in njegove sestavne dele. Moramo se fokusirati na inovativne pristope k robotizaciji, avtomatizaciji, digitalizaciji proizvodnih tehnoloških procesov, ki bodo podprti z umetno inteligenco. Skratka, ponovno se moramo vrniti na položaj, ko bomo ponudili najboljši avtomobil za najbolj konkurenčno ceno. Da obnovimo položaj, ki smo ga v zadnjih 10 do 20 letih absolutno izgubili.
Seljak meni, da bi bila potrebna tudi reorganizacija same Evropske unije. Pravi, da je bila s svojim poslovnim modelom mogoče konkurenčna do leta 2000, po tem letu pa je ob spremenjenih geostrateških okoliščinah postala disfunkcionalna in danes ni v stanju odgovoriti na geostrateške odzive. To je pokazala že kriza leta 2008 in poznejše. S svojim ustrojem 27 držav, ki vsaka brez usklajenosti uresničuje svoje strategije, je nemočna proti tekmecem z izdelanimi vizijami in sposobnostjo njihove realizacije. Kitajska to izjemno uspešno počne. Evropska unija pa se po eni strani izgublja med različnimi vizijami, pamfleti in nesposobnostjo njihove realizacije, kar postaja nočna mora.
Nujna je torej temeljita strukturna preobrazba, dokler jo še lahko izvedemo sami. To pomeni, da bo treba pomemben del pristojnosti odločanja, ki so zdaj v rokah 27 držav, prenesti na vrh, tega pa narediti bolj kakovostnega, kot je danes. Nikakor ne bo šlo za lepotne popravke, ampak za radikalne spremembe. To je nujno in prej to naredimo, bolje bo. Sicer bo šlo najprej še bistveno na slabše, preden bo šlo na boljše. Evropa je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja prispevala 35 % svetovnega BDP, danes pa je delež le 15-odstotni in še vedno smo v prostem padu. Seljak pravi, da moramo hitro začeti teči v pravo smer in delati več in bolje, ne pa manj, kot si nekateri predstavljajo.
Evropa najprej!
Andrej Brglez, avtomobilski strokovnjak in član svetovnega sveta FIA, pravi, da so avtomobili pogosto sredstvo za izvajanje pritiskov v napetih meddržavnih odnosih. To smo videli že v odnosih med Kitajsko in Evropo ter ZDA in Japonsko in Evropo ter ob naftnih krizah. Avtomobili so, ob hrani in energiji, zelo pogosto sredstvo pritiska.
Brglez dodaja, da se je avtomobilska krajina od zadnje večje naftne krize zelo spremenila in je bistveno bolj povezana kot kadarkoli. Že več desetletij se avtomobilska proizvodnja seli tja, kjer je delovna sila najcenejša. Tudi zgodovina pritiskov na avtomobilsko industrijo z davki na uvožene avtomobile je stara več kot pol stoletja, kar pomeni, da je veliko proizvajalcev svoje tovarne postavilo drugje. Ta prostor je drugačen kot prej in te grožnje samo deloma še učinkujejo.
Danes v ZDA vidimo, da so ameriški volivci in kupci strašansko zmedeni. Trump jim razlaga, da bo zaščitil domači trg, oni pa vidijo, da se bodo avtomobili podražili za 5 do 15 tisoč dolarjev. To ne gre najbolje skupaj. Vedno bolj postaja jasno, da je Trump nasilnež, ki pravzaprav prodaja ameriško zaščito: "Če boš z nami, bomo s tabo lepo ravnali, če ne boš, bo pa drugače."
Pri avtomobilskem primeru se mu že zapleta na vseh možnih koncih. Tudi Ford in GM, ki sta ga podpirala v volilni kampanji, ker ste ga morala, že izražata nezadovoljstvo. Tudi kupci vidijo, da to nima učinka. Trump v zadnjih izjavah že govori, da bo malo zabolelo, potem pa bodo močnejši, kot smo bili kadarkoli. Ta kaže na njegovo šibkost. Vsi upamo, pravi Brglez, da tega ne bo peljal naprej. Zgodovina jasno kaže, da v takšnih primerih ni zmagovalca. Vmes je le obdobje, ko je veliko izgubljenih delovnih mest, kakšna tovarna mora zapreti vrata, potem pa gredo stvari naprej.
Gotovo pa ameriški odnos do sveta povzroča nestabilnost v času, ko je avtomobilska industrija že tako na neštetih razpotjih, ko ne ve, kam naj krene. Čas za carinsko vojno je resnično slab. Razen v primeru, če hočemo v polpraznem kozarcu videti na pol polnega in rečemo, da je to le še en pretres, ki bo mogoče pomagal redefinirati avtomobilsko industrijo.
Iz tega se moramo predvsem Evropejci naučiti, da vsaj kar se avtomobilov tiče, obvelja "Europe First!" (Evropa najprej!). Zaščititi moramo tako svoje trajnostne vire kot tudi proizvodne, pravice delavcev in davke. Ne smemo pozabiti, da veliko tudi uvažamo iz ZDA. Lahko smo tudi samozadostni, Amerika si želi naših avtomobilov, saj imamo uveljavljene znamke s stoletno tradicijo. Če že ves svet gre v napačno smer, ko bi vsak rad imel svoje dvorišče samo zase, ne pozabimo, da se je avtomobil začel pri nas. Najprej zaščitimo Evropo, potem ves svet. Sodelujmo s Kitajsko, ker moramo sodelovati z njimi, delajmo na skupnih projektih, prodajajmo avtomobile tistim, ki jih bodo hoteli imeti, in kupujmo od tistih, s katerimi lahko sodelujemo.
Carine so nastopile šele danes in se brez česarkoli že zganja panika. Palica ima dva konca in počakajmo eno leto.
Profesor Mtej Lahovnik pravi da bo še naprej molzel državo in TEŠ 6.
Če smo takoj, ko smo se rešili starih okovov, na kolenih prosili, naj nas prikujejo na evropsko galejo, bomo hočeš nočeš potonili skupaj z njo. Je to tako težko razumeti? Je bilo res nemogoče vnaprej razumeti, da je bil Bruselj… ...prikaži večj že takrat skok 'iz dežja pod kap'? Pa mar po nekaj letih skupnega bivanja še vedno ni bilo mogoče razumeti, da Bruselj deluje enako kot Beograd, le videz je bolj jedrno odgovoren, vsebina pa ista???