Avto
206591 ogledov

Po 6. juliju utegnejo mnogi zasovražiti moderne avte

Hitrost ISA asistenčni sistem prepoznava hitrosti TomTom
Novim obveznim asistenčnim sistemom v avtih se namesto doprinosa k prometni varnosti obeta, da jih bodo zaradi popuščanja lobijem ljudje zasovražili iz dna duše.

Šestega julija stopa v veljavo nova direktiva Evropske unije o tehničnih lastnostih novih vozil. Z njo želi EU v naslednjih 15 letih rešiti življenja kar 25 tisoč ljudem. Toliko ljudi trenutno na ozemlju Unije v prometnih nesrečah umre vsako leto.

Gre za eno največjih posodobitev varnostnih standardov v zgodovini. Za LGV, avtobuse in tovorna vozila bodo nekateri od sistemov obvezni z zamikom.

Vsi na novo homologirani modeli avtomobilov, torej tisti, ki šele prihajajo na trg, bodo morali med drugim imeti vgrajenega inteligentnega pomočnika za hitrost, snemalnik podatkov, pomočnika za vzvratno vožnjo, sistem za ohranjanje voznega pasu, sistem za zaviranje v sili, sistem za opozorilo o zaspanosti, zavorno luč v sili in standardiziran vmesnik za alkoholne imobilizatorje.

Po prehodnem obdobju bodo morali čez dve leti proizvajalci vozil omenjene sisteme obvezno vgrajevati v vse avte, ki bodo takrat na prodaj, tudi v že obstoječe modele.

Novi asistenčni sistemi torej naslavljajo številna akutna področja prometne varnosti, od prehitre vožnje, do nezbranosti za volanom, od alkohola do nevarnih situacij pri vzvratni vožnji.

Pomočniki morajo biti nastavljeni tako, da jih je sicer mogoče izklopiti, a se pri vsakem zagonu vozila spet aktivirajo.

ISA s potencialom, kot ga ni imela še nobena tehnologija

Tisti, v katerega so strokovnjaki za prometno varnost polagali največ upov glede vpliva na zmanjšanje števila prometnih nesreč, je zdaj postal najbolj sporen od vseh - pomočnik za spoštovanje hitrosti (ISA - intelligent speed assist). Če bi ga imeli vgrajeni vsi avtomobili in bi pravilno deloval, bi število smrtnih nesreč padlo kar za 20 odstotkov. To je največ od vseh novih tehnologij, so pokazale simulacije.

Začetna ideja je bila, da bi avto samodejno znižal hitrost v skladu z veljavno omejitvijo na nekem odseku, voznik pa bi imel v vsakem trenutku možnost, da z dodatnim pritiskom na plin vozi tudi hitreje. Sistem bi zanesljivost prepoznave veljavne omejitve dosegel s kombiniranjem več virov.

Sistem ISA je leta 2015 prvi komercializiral Ford in ga takrat predstavil kot pomočnika, zaradi katerega nikoli več ne boste dobili kazni za prehitro vožnjo. A če so Ford in za njim še nekateri prodornejši proizvajalci že takrat uporabljali kombinacijo kamere in GPS podatkov, bo obvezni ISA glede uporabnosti le njihova bleda senca. V takšni obliki mu celo grozi, da bo pri voznikih najbolj osovražen novi asistenčni sistem. 

Prometni znak ISA asistenčni sistem | Avtor: TomTom TomTom

V čem je težava?

Nazadnje sprejeta tehnična pravila zelo ohlapno določajo, kako naj ISA pridobiva podatke, na podlagi katerih opozarja voznika na začetek omejitve hitrosti. Direktiva dovoljuje bodisi uporabo kamere bodisi podatke zemljevidov bodisi strojno učenje. Lahko pa tudi kombinacije tega trojega, s tem da ima fizična prepoznava znaka prednost pred ostalim. Za proizvajalce je med temi možnostmi najcenejša in pravno zadostna vgradnja kamere na vetrobranskem steklu, a pri samostojnem delovanju le pogojno zanesljiva. 

Primer Slovenije. V nasprotju z nekaterimi drugimi državami pri nas veljavnost znaka za izrecno odredbo  (omejitev hitrosti) razveljavi vsako naslednje križišče in so zato ločeni znaki, ki razveljavljajo omejitev, razmeroma redki. Če se avto zanaša na kamero, bo vztrajal pri opaženi omejitvi, četudi že dolgo ne velja več. Podobno je, ko z uvoza na avtocesto, kjer je običajno hitrost omejena na 40 km/h, zapeljemo na pospeševalni pas in nato avtocesto - avto pa še vedno vztrajal pri 40 km/h. 

Dodatna težava so poškodovani ali zaradi vremenskih razmer zakriti znaki, napačno postavljeni ali pa znaki, ki v skladu z dopolnilno tablo veljajo le za določeno kategorijo in čas dneva - vsega tega kamera ne prepozna. Iz prepoznave kamere so izvzete table za začetek naselij, ki avtomatsko pomenijo znižanje hitrosti. 

Umazana igra ACEA

Združenje proizvajalcev ACEA je na začetku ostro nasprotovala uvedbi ISA. Trdili so, da bi do podobnega rezultata zmanjševanja hudih nesreč prišli, če bi imel avto običajen SLI sistem prikaza omejitve hitrosti na armaturki. Pri tem pa so namerno napačno interpretirali raziskavo inštituta TRL, saj je ta zapisal, da ima ISA precej boljši varnostni potencial in bi po izračunih vsako leto obvaroval 1.300 življenj več kot SLI.

Šele po ostrih protestih avtorjev študije so pri ACEA spremenili uradno objavljene zapise, a je trditev o enaki učinkovitosti ostala v lobističnem gradivu, je poročal Guardian. 

Na koncu je bil sprejet kompromis z ohlapnim ISA sistemom.

Zasnežen prometni znak zima | Avtor: Here Here

Dovolj bo piskanje

Potem ko so se pri združenju proizvajalcev vozil ACEA na začetku postavili na okope proti ISA sistemu in zahtevali, da bi moral zadostovati že sistem s prikazom znaka za omejitev na armaturni plošči, je bil v končnem besedilu sprejet kompromis.

Novi avto bo zadosti pogojem za ISA pomočnika že, če bo imel kamero za prepoznavo znakov, na podlagi katere bo opozoril voznika z zvočnim piskom na domnevno prekoračeno hitrost. Zvočni signal bo podoben kot pri nepripetem pasu. 

Glede točnosti prepoznave pa sploh ni minimalnega standarda. Evropska komisija je mnenja, da je spoštovanje pravil omejitve v prvi vrsti stvar voznika, tudi če ga opozorilnik lažno in glasno opozarja, da vozi prehitro.

"Z veliko verjetnostjo ga bodo ugašali"

V neprofitni organizaciji Evropskem svetu za prometno varnost ETSC so nad končnimi pravili iz direktive globoko razočarani, saj da pelje ravno v nasprotno smer od želenega. ISA, kot so ga na začetku zastavili nekateri proizvajalci, je bil odlično zasnovan in je imel celo velik marketinški potencial, opozarjajo.

Po mnenju ETSC bi morali biti podatki s kamere obvezno podprti tudi s podatki digitalnih zemljevidov, saj bi le na ta način lahko ovrgli veliko večino napačnih alarmov na eni, ali neodzivnosti ISA na drugi strani. "To ne pomeni, da mora imeti avto vgrajen polni GPS navigacijski sistem. Potrebuje samo čip GPS, ki je med drugim že tako ali tako obvezen, da v avtu deluje sistem eCall," je za Žurnal24 pojasnil  njihov predstavnik Dudley Curtis.

Pri ETSC se bojijo, da bo zvočno opozarjanje na prekoračitev zaradi nedoslednosti imelo negativne posledice. "V testih, ki smo jih sami opravili, je bilo zvočno opozarjanje za voznike zelo moteče in bi ga z veliko verjetnostjo ugasnili, s tem pa uničili potencial sistema." Na to dejstvo so med pripravo zakonodaje stalno opozarjali Evropsko komisijo, ki pa je vseeno dovolila alternativno delovanje ISA sistema prek zvoka, ni pa postavila drugih pogojev. Sistemi bodo manj zanesljivi in nadležni, ugotavljajo strokovnjaki.

Prejeli smo tudi odziv Evropske komisije. V kratkem odgovoru na vprašanje Žurnal24 o smiselnosti ISA sistemov, ki delujejo le prek kamere in ne upoštevajo posebnosti pri postavljanju prometnih znakov, so zapisali, da bo Komisija do 31. decembra 2025 naredila pregled obstoječega stanja in na tej podlagi uvedla morebitne popravke  pogojev za delovanje ISA sistema.

K temu Curtis dodaja, da sta oba največja svetovna dobavitelja digitalnih zemljevidov, Here in TomTom, že pred časom pripravila cenovno ugodne rešitve digitalnih zemljevidov v navezi s kamero, ki bi jih lahko brez visokega skoka v stroških vgrajevali tudi v cenejša oziroma manjša vozila. 

Kot so prepričani v evropski strokovnjaki za prometno varnost, so se v ACEA v sodelovanju z združenjem dobaviteljev CLEPA izjemno zavzeto borili, da so dosegli možnost vgradnje najcenejšega mogočega ISA sistema. Ta ni pogojen z digitalnimi zemljevidi in uporablja kamero, ki jo proizvajalci uporabljajo že za druge namene in sisteme v avtu.

To je po mnenju ETSC posledica lobiranja določenih skupin v industriji, ki si kljub prisotnosti zelo progresivnih igralcev in zmogljive tehnologije nenehno prizadevajo za najnižji možni imenovalec v korist posameznih znamk in dobaviteljev, četudi ti uporabljajo zastarelo tehnologijo.

"Bodimo iskreni, tvegamo, da bomo v najslabšem možnem scenariju imeli sistem z zelo omejenim vplivom na varnost, ki pa bo šel zelo na živce voznikom. Pa ni treba, da bi bilo tako. Proizvajalci vozil gredo lahko močno prek minimalnih standardov, tako kot to počnejo že na številnih področij varnosti vozil," dodajajo pri ETSC. "Gre za stvar izbire."

andrej.leban@styria-media.si

Komentarjev 16
  • miho 08:48 03.julij 2022.

    Pri nas bi bilo treba povsod urediti prometno signalizacijo, preden bi uvedli te sisteme. Znak za konec omejitve je, znaka za začetek omejitve pa ni bilo. Ali pa manjka znak za konec naselja... Awesome.

  • marusa98 19:55 02.julij 2022.

    eu neumna, nekdo pa bo fejst kasiral.

  • bi_ba 13:40 02.julij 2022.

    Svetu se je zmešalo na vseh področjih hudo, pa zakaj bi pa na avtomobilskem področju bilo kaj normalnega. To, kar se dogaja in kar počnejo ni res za nikamor! Če se ne bomo uprli tem vsem novodobnim norostim, se nam ne piše dobro.