Avto
254 ogledov

Slovenci vse bolj verjamejo v samodejno vožnjo

Mercedes S 400d Anže Petkovšek Mercedes S 400d 4Matic long
Avtomobilska industrija je pripravljena na naslednji korak, to sta tretja in četrta stopnja avtonomne vožnje. Kako pa smo na samodejno vožnjo pripravljeni Slovenci, ki imamo pregovorno avto kar za družinskega člana?

Avto-moto zveza Slovenije je zaključila evropski projekt na področju raziskav in razvoja avtonomne vožnje BRAVE (BRidging gaps for the adoption of Automated VEhicles), ki ga je v sodelovanju z devetimi partnerji iz sedmih držav izvajala od junija 2017, njegov cilj pa je bil izpopolniti tehnologijo pogojno avtonomnih vozil in jo prilagoditi raznolikim zahtevam v cestnem prometu.

Ob koncu projekta so znani rezultati obsežnih raziskav, ki jasno kažejo, kako slovenski vozniki v primerjavi z vozniki v drugih državah sprejemajo uvajanje avtonomnih vozil in avtonomne vožnje.

Avtosalon Ženeva Avto Župan Janković, ta članek si pa le preberite

Kaj so ugotavljali?

V raziskavi je AMZS v sodelovanju s partnerji ugotavljal, kako avtonomna vozila dojemajo pešci, kolesarji, motoristi, vozniki osebnih avtomobilov in drugi udeleženci v prometu. Prav tako so bila del raziskave vprašanja glede morebitnih tehničnih, pravnih in etičnih težav, ki bi lahko nastale ob vpeljavi avtonomnih vozil 3. stopnje (to so pogojno avtonomna vozila oziroma CAC (Conditionally Automated Cars), ki lahko v določenih situacijah prevzamejo nadzor nad vožnjo (na primer na avtocestah ali med parkiranjem) – v teh primerih avtomobil postane izvršni in odgovorni sistem, voznik pa lahko spusti volan iz rok, vendar mora ostati pozoren).
V raziskavi je sodelovalo več kot 6000 ljudi, starejših od 18 let; na vprašanja so odgovarjali udeleženci v prometu iz sedmih držav, ki so sodelovale pri projektu: Francije, Nemčije, Slovenije, Španije, Švedske, Avstralije in ZDA. V Sloveniji je pri raziskavi sodelovalo 962 ljudi.

AMZS Brave | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban

Herbert Diess Avto Drzna napoved VW glede predstavitve avtonomnega avtomobila

Ceste bodo varnejše

Približno polovica vprašanih iz Slovenije se je strinjala (40,2 %) ali zelo strinjala (10,3 %) s trditvijo: »Menim, da bodo zaradi pogojno avtonomnih vozil ceste varnejše.« Le 17,6 % anketirancev meni, da pogojno avtonomna vozila ne bodo imela pozitivnega učinka na prometno varnost. Slovenski anketiranci prav tako jasno odgovarjajo na vprašanje glede potencialne uporabe tovrstnih vozil: približno polovica (51,2 %) se ni strinjala s trditvijo, da ne bodo uporabljali pogojno avtonomnih vozil, ko bodo ta na voljo. V primerjavi z drugimi državami, ki so bile vključene v raziskavo, so slovenski anketiranci pokazali največ zanimanja za uporabo pogojno avtonomnih vozil. S trditvijo »Menim, da bodo pogojno avtonomna vozila zame in za druge udeležence v prometu povzročala težave na cestah.« se je strinjalo 32,7 % vprašanih. Po drugi strani pa se 35 % vprašanih s to trditvijo ni strinjalo ali pa se z njo sploh ni strinjalo. Približno enako število vprašanih (32,3 %) se je vzdržalo jasnega odgovora na to vprašanje.
Tudi pri drugih trditvah se odraža pretežno pozitiven odnos slovenskih anketirancev do pogojno avtonomnih vozil. 59,7 % vprašanih je dejalo, da pričakujejo enostavno komunikacijo s pogojno avtonomnimi vozili. Nadalje se je 46,9 % vprašanih strinjalo, da bodo pogojno avtonomna vozila enostavna za uporabo. Največ vprašanih (kar 75 %) pa se je strinjalo, da bodo pogojno avtonomna vozila uporabna.

Avto Hrvati v Zagrebu preizkušajo samodejno vožnjo

Prednosti in zadržki

Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije, je ob tem dejal, da so tri glavne prednosti, ki jih slovenski udeleženci v prometu pričakujejo od pogojno avtonomnih vozil, vzdrževanje ustrezne varnostne razdalje, hitrejša odzivnost ob zaviranju v sili in bolj predvidljiv način vožnje. 

AMZS Brave | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban

Tri največje zadržke pa predstavljajo potencialne programske napake ali sistemske okvare, možnost vdora v program in posledično upravljanje vozila na daljavo ter prepozen odziv voznika, ko bi sistem zahteval ponoven prevzem človeškega nadzora nad vozilom. 
Pojavljajo se dvomi glede zanesljivosti pogojno avtonomnih vozil ter mešana mnenja glede etičnih in pravnih vprašanj. Vse to predstavlja izzive v procesu vpeljave avtonomnih vozil v cestni promet.

City as a Lab BTC Ljubljana Avto Ljubljana je bila dva dni Silicijeva dolina sveta

Logar pravi, da je do popolnoma avtonomne vožnje še veliko izzivov: »Četudi so nekateri mediji in del javnosti pred leti pričakovali, da je prihod avtonomnih vozil za ovinkom, so tudi raziskave pri projektu BRAVE pokazale, da tovrsten razvoj mobilnosti s sabo prinaša številne tehnične in druge izzive, s katerimi se je treba soočiti, če želimo, da bo uporaba vozil s sodobnimi asistenčnimi sistemi varna – resničen razmah avtonomne vožnje zahteva spremembo zakonodaje, prilagoditev prometne infrastrukture, določitev pravne odgovornosti ob prometnih nesrečah in številne druge spremembe na področju osebne mobilnosti."

 | Avtor: AMZS AMZS

Po njegovih besedah je ključno, da bodo sistemi avtonomne vožnje ves čas delovali brezhibno in stoodstotno zanesljivo, ne glede na okoliščine in morebitne moteče dejavnike, ter da bodo z uporabniki komunicirali v maternem jeziku.
 

Komentarjev 1
  • mph 07:51 23.marec 2021.

    Zame navadno nakladanje, ne poznam enega, ki bi to uporabljal.