Avto
208 ogledov

Slovenija pogorela v zadnjem poročilu EK o stanju v prometu

(Foto: Saša Despot) Žurnal24 main
Če prej ne, pa po katastrofalni kritiki Evropske komisije glede razvoja prometa v Sloveniji premier Cerar in minister Gašperšič sedaj gotovo vesta, kaj bi morala početi.

Evropska komisija je objavila rezultate stanja v prometu v državah EU. Medsebojno so primerjali rezultate v 30 različnih kategorijah povezanih s prometom. Nizozemci so že tretje leto na vrhu seznama Evropske komisije, Slovenija pa se je znašla na repu držav. Število smrtnih je bilo leta 2015 nad povprečjem EU. Svojo zaskrbljenost nad rezultati je izrazila tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

Rezultati, ki jih je prejela Slovenija so skrb vzbujajoči, saj je v poročilu Evropske komisije v primerjavi z letom 2014 nazadovala za deset mest. Pristala je na slabem 24. mestu med 28 članicami EU. Za Slovenijo so se uvrstile le Bolgarija, Grčija, Hrvaška in Romunija.

Na slabe rezultate se je nemudoma odzvala evropska komisarka za transport Violeta Bulc. "Delim lahko le frustracije. Slovenija se na letošnjem seznamu ni dobro odrezala," so besede komisarke povzeli na spletni strani Euroactiv.

Podpovprečni pri kakovosti cest in železnicah

ZOE | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
In kaj so o Sloveniji zapisali pri Evropski komisiji? Slovenija ima eno najnižjih stopenj žensk zaposlenih v sektorju prometa med državami članicami EU. V primerjavi z letom 2014 v Sloveniji beležimo tudi skok smrti na cestah. V povprečju je na slovenskih cestah umrlo 58 oseb na milijon prebivalcev, leta 2014 je bilo povprečje 52 mrtvih na milijon prebivalcev. Toliko je tudi povprečje EU.

Zelo slabo se je Slovenija odrezala pri kakovostni prometne infrastrukture. Ocena 2,97 je daleč od povprečja EU, ki je 4,30. Slabše so bile ocenjene le še Hrvaška, Grčija in Romunija. Slovenija je dobila zelo nizke ocene za železniško infrastrukturo. Pri Evropski komisiji izpostavljajo, da bo treba narediti napredek pri hitrosti železniškega omrežja, saj so se zamude povečale. Pod povprečjem EU so tudi letalska infrastruktura in kakovost cest.

Slovenijo so pohvalili glede števila polnilnih mesta za električna vozila, a hkrati opozorili, da je vozil, ki bi jih poganjali alternativni pogonski motorji malo, hkrati pa je delež obnovljivih virov energije v sektorju prometa med najnižjimi v EU.

Slovenija pa je zato ena od petih držav, ki je v popolnosti dokončala dela na vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T).

vlak | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Na ministrstvu molčijo

Vprašanja, kako je mogoče, da je Slovenija v prometu v enem samem letu nazadovala za 10 mest, smo na zurnal24.si naslovili na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki ga vodi minister Peter Gašperšič. A so se tam zavili v molk in dejali le, da ne bodo komentirali rezultatov, dokler ne bodo podrobno preučili kritike.

Zato smo za komentar na objavljeno poročilo z vprašanjem, kaj so tiste značilnosti in vzroki slovenske prometne politike vlad in ministrov zadnjih 10-15 let, da se je Slovenija v nekaterih zelo pomembnih kazalnikih uvrstila prav na rep EU, naslovili na pravnika in profesorja na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, Marka Pavliho, ki je sicer leta 2004 za kratkega pol leta tudi sam zasedal položaj ministra, odgovornega za promet.

Potrebni so najmanj trije sklopi ukrepov

Obalna cesta Koper Izola | Avtor: Občini Koper/Izola Občini Koper/Izola
Pavliha je mnenja, da bi bilo možno klavrno slovensko prometno stanje izboljšati najmanj s tremi sklopi ukrepov, za katere potrebujemo domišljeno celostno prometno politiko.

Prvič, po njegovem prepričanju bi morali na državni ravni dograditi železnice, zlasti drugi tir Koper-Divača, nekaj manjkajočih avtocestih krakov in sanirati preostale državne ceste. Stimulirati je treba preusmeritev tovora s cest na vlake, izboljšati javni potniški prevoz, motivirati sodobne alternativne pristope kot so Uber in subvencionirati nakup električnih in hibridnih vozil.

Ukiniti promet v Piranu

Drugič, v vseh občinah bi se veljalo zgledovati po Ljubljani, ki je dejansko postala zeleno in prebivalcem prijazno mesto. Tako bi po mnenju Pavlihe morali denimo ukiniti promet v Piranu in cesto med Koprom in Izolo vrniti naravi v obliki najdaljše slovenske plaže, ki bi bila primerna za šport, gostinstvo, kulturo in nasploh za turizem in razvedrilo.

Kot tretje pa profesor izpostavlja, da bi morali bistveno več energije posvetiti vzgoji in izobraževanju na področju prometa in ustavno zagotovljenega življenjskega okolja. "Najbolj prepričljivi so dobri zgledi, ki 'vlečejo', kar pomeni pogostejšo hojo, kolesarjenje, potovanje z javnimi prevoznimi sredstvi in takšno uporabo osebnih vozil, da bo v njih več potnikov, ne le en sam, kot je pretežna praksa," zaključuje Pavliha.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 49
  • mp5 11:07 05.november 2016.

    Boris Odreitz, če že lažeš, laži vsaj tako, da bo videti vsaj malo resnično.LDS, SD so desne stranke. Ma nemoj.

  • watcher 09:59 02.november 2016.

    Škoda je v vsakem primeru, ker je slovenska mentaliteta taksna kot je. Drugace smo pa videli koliko skode je naredila desnica samo v stirih letih. Tako da se zgovarjat na leve in desne je totalna bedarija.

  • ginko 09:31 02.november 2016.

    Bianca Zvorc - Odgovoren je sam narod, ki voli levo oblast oziroma ne gre na volitve, ker ga nič ne briga. Po toči zvoniti je prepozno. Ta toča pada že 20 let. Škoda je dokazljiva. Narod naj še naprej spi.