Večja, kot se zdita

Slovenci tako kot preostala Zahodna Evropa (še) ne kažemo pretirane naklonjenosti manjšim limuzinam, čeprav so v drugih delih sveta izjemno priljubljene in v zadnjih letih zaradi težnje h kupejevski zaokroženi zunanjosti tudi sila skladne.

Opel astra in ford focus v svojih štirivratnih različicah sta dokaz, da so predsodki lahko povsem neupravičeni, premislek o namenu uporabe avtomobila pa nujen. Oba namreč ob ne pretiranem doplačilu nudita precej več prostornine v prtljažniku v primerjavi s kombilimuzinami, zadek pa zlasti pri focusu sploh ne vpliva na dinamičnost v vožnji. Hkrati ju lahko imamo za zelo racionalno alternativo večjim in dražjim srednje velikim limuzinam, prihranek pa je mogoče vložiti v več udobja in varnosti. Še pred nekaj leti je na limuzine, ki so nastale iz kombilimuzin, letela marsikatera pikra, češ da imajo zadek preprosto privarjen in je zato skladnosti zelo malo ali nič. Ti časi so mimo, tako astra kot focus sta lepo zaobljena, tudi zadka poskušata delovati dinamično. Še posebno astra se v marsičem zgleduje po sestri insignii, velika platišča pa ji dajejo dodaten pečat.

Precej več litrov

23 centimetrov prirastka (zdaj 4,65 metra) ob nespremenjeni medosni razdalji štirivratna astra pričakovano izkoristi s precej večjim prtljažnikom, v katerega gre za 460 litrov prtljage v primerjavi s 370 litri v kombilimuzini. Nekoliko krajši focus (4,53 metra) je po tej primerjavi nekoliko zadaj, saj ima ob 17 dodatnih centimetrih na voljo 421 litrov, kar pa je vseeno znatno več od osnovnih 365 litrov. Prtljažnika pa ne navdušita z velikostjo in posledično uporabnostjo nakladalne luknje, tukaj jima denimo bolj plebejska škoda rapid s svojo rešitvijo petih skritih vrat odčita lekcijo o dostopnosti prtljažnika.

Varčnejša astra, agilnejši focus

V astri, ki se je mimogrede že ponašala s subtilno spremenjeno medgeneracijsko podobo, je navdušila poraba 1,7-litrskega dizla. Brez posebnega naprezanja je v kombiniranem ciklu ostala celo pod petimi litri, motorju gre zamera le zaradi robatosti njegovega zvoka, predvsem ob stoječem avtomobilu. K sreči takrat (doplačljivi) sistem stop-start poskrbi, da motor ugasne, a le če je zunanja temperatura nad ničlo. Grajamo tudi razmerje prve in druge prestavo ročnega menjalnika, saj je razmik predolg, vožnja v počasni koloni pa posledično sila neprijazna.

Focusev pogon deluje bolj kultivirano, testna poraba pa je bila s 5,9 litra še vedno zelo dobra, čeprav se avto ni ponašal s sistemom stop-start. Motor ima nekoliko več navora, menjalnik omogoča masleno hitre gibe. Pri vožnji je focus v prednosti zaradi bolje uravnoteženega podvozja in informativnega volanskega mehanizma. Astra sicer na drugi strani za doplačilo ponuja več stopenj elektronsko nastavljivih blažilnikov in motornega menedžmenta, kar posledično astro v najmehkejšem režimu pred focusa postavi pri za potniku prijaznejšem pobiranju neravnin. Obnašanje zadka v zavojih pri astri deluje bolj nemirno.

Veliko napredne tehnike

Avtomobila iz povprečja štrlita tudi po opremi, ki jo je mogoče dobiti za zmerno doplačilo. Focus je imel tako za slaba dva tisočaka popolno napredno varnostno opremo vključno s samodejnim parkiranjem, radarskim tempomatom in sistemom za samodejno zaviranje v sili pri nižjih hitrostih, ki lahko zelo hitro povrne vložen denar.

Testna astra je dala nekaj več prednosti udobju, tako je imela vgrajene odlične prilagodljive ksenoske žaromete, ogrevan volan, prilagodljivo podvozje. Po notranji prostornosti malce skromnejši focus astro prehiti v cenovni primerjavi. Osnovna cena štirivratne astre z 1,7 CDTI (96 kW, oprema enjoy) se začne pri 20.705 evrih, focusa (2,0 TDCi 103 kW, oprema titanium) pa pri 20.280 evrih. Testni focus je stal 24.485 evrov, astra pa je poskočila na 26.858 evrov.