Na to opozarjajo na agenciji za varnost prometa, ob tem pa opominjajo na raziskavo, ki je pokazala, da se vsak sedmi voznik ne spominja niti delčka prevožene poti.
Britanska raziskava inštituta Institute of Advanced Motorists je razkrila, da kar 40 odstotkov voznikov priznava nepozornost za volanom. Raziskava je vključila 1500 voznikov, med katerimi jih je kar 24 odstotkov priznalo, da za volanom pogosto sanjarijo.
Stres je med vozniki razširjen
Drugi največji razlog za pomanjkanje koncentracije med vožnjo je po izsledkih raziskave stres. Velik delež voznikov se med vožnjo posveča premišljevanju, kaj bodo počeli, ko prispejo na cilj, kar 21 odstotkov jih razmišlja o družini, prijateljih in osebnih odnosih.
Raziskava pa obenem razkriva tudi alarmanten podatek, da se kar 14 odstotkov oz. vsak sedmi voznik ne spominja niti delčka prevožene poti. Več kot polovica anketiranih je priznala, da so zaradi raztresenosti zgrešili odcep. Najslabše rezultate so zabeležili med mladimi vozniki, starimi med 18 in 25 let.
Vodja raziskave Simon Best ocenjuje, da je pomanjkanje koncentracije zelo pogosto vzrok za nezgode, a je le redko zabeležen v statističnih podatkih, saj vozniki neradi priznajo, da niso bili pozorni na dogajanje na cesti, pojasnjujejo v agenciji.
Na zbranost vplivajo visoke temperature
K nezbranosti med vožnjo po navedbah agencije za varnost prometa sicer prispeva še vrsta dejavnikov, med temi zagotovo utrujenost za volanom. Prav tako se vsako poletje znova izkaže, da ima velik vpliv na zbranost voznika tudi temperatura. V vročih dneh so vozniki veliko bolj nezbrani, nestrpni in zato nevarni ostalim udeležencem v prometu.
Anica Pišl, predavateljica na psihosocialnih delavnicah Zdravstvenega doma Ljubljana, med motnje pozornosti uvršča tudi čustveno obarvan pogovor ali prepir s sovoznikom, pogovor po mobitelu, iskanje določenega predmeta po avtu, osebno urejanje med vožnjo ali druga opravila.
Nepozornost na dogajanje v prometu pa je zlasti pri voznikih z večletnimi izkušnjami lahko povezana tudi z dejstvom, da nekatere relacije opravljajo vsakodnevno. Včasih takšne vožnje sploh ne opravijo več "zavestno", saj na pamet vedo, kje stojijo prometni znaki, kje so semaforji in kako dolgi so intervali za posamezno luč na semaforju. Poznajo celo kakšno poškodbo cestišča, ki se ji vsakodnevno izogibajo.
Več opitih v domačem okolju
Kot opozarjajo v agenciji, lahko že sprememba hitrostnih omejitev na tej relaciji takšnega voznika popolnoma zmede. "Seveda šele potem, ko to spremembo prometne signalizacije sploh opazi," pojasnjujejo.
Če je takšen voznik prepričan, da je denimo na prednostni cesti, se bo tako vedel vse do prve resnejše nevarnosti ali prometne nesreče, dodaja Pišlova.
Upad pozornosti zaradi domačega okolja je povezan tudi z dejstvom, da se veliko nesreč zgodi ravno v bližini doma. Kot opozarja Pišlova, je na teh območjih tudi več opitih ljudi za volanom, saj jim dejstvo, da "ne gredo daleč", daje lažen občutek varnosti.
Za varno vožnjo sta koncentracija in pozornost bistvenega pomena. "Voznik mora znati usmerjati svojo pozornost tako, da registrira vse potrebne informacije za varno vožnjo. Zato naj vaša vožnja nikar ne postane avtomatizem," svetujejo v agenciji.
Ob vseh težavah, ki jih nosimo s seboj iz preteklosti, ter ob pripravljanju na prihajajoče izzive se je tudi v prometu treba zavedati sedanjosti. Z odgovornim vedenjem in zbranostjo bomo tako v tveganih situacijah lahko rešili sebe in druge, je še dodala Pišlova.
