Avto
8188 ogledov

Zakaj morajo biti vsi vozniki v Sloveniji jezni na naše politike

promet Saša Despot
Aktualne politične razmere v Sloveniji bodo pustile merljive posledice na naših cestah.

Nimamo operativne vlade, kaj to pomeni kratkoročno in srednjeročno na cestah:

  • Minila bo še ena sezona z nevarno neurejenim področjem e-skuterjev.
  • Dars in policija tudi letos ne bosta vzpostavila sekcijskega merjenja vozil.
  • Policija bo močno pijane voznike lahko še naprej spuščala domov in jih ne bo pridržala.
  • Nevarni vozniki bodo imeli še naprej na razpolago ogromno lukenj, kako se izogniti kaznim.
  • Uvoz ekološko spornih rabljenih vozil bo zelo verjetno še eskaliral.
  • Zakon o DMV bo moral biti sprejet po zelo hitrem in morda neusklajenem postopku.
  • Digitalne vinjete ne bo.
  • S seboj boste morali tudi v tehnološko najsodobnejšem avtu še vedno voziti komplet žarnic z nitko.

Trenutna vlada v odstopu premierja Marjana Šarca si je glede prometne politike zadala ambiciozne cilje ter del njih vpisala tudi v koalicijsko pogodbo. Z njimi naj bi Slovenija stopila bolj v korak z razvitimi zahodnoevropskimi družbami.

Ključno, da bi stvari tako na železnici kot na cestah v Sloveniji prestavili z mrtvega teka, je ministrstvo za infrastrukturo, ki ga je v zadnjem mandatu vodila Alenka Bratušek. A zelo pomembna so tudi druga ministrstva, recimo ministrstvo za notranje zadeve (Boštjan Poklukar), za okolje (Simon Zajc) in pravosodno ministrstvo (Andreja Katič). 

Preverili smo, kaj je uspelo Šarčevi vladi od nastopa mandata septembra 2018 do odločitve 27. januarja o odstopu. 

Ključni projekti in naloge vlade:

Prometna zakonodaja za manj nesreč na cestah

Koalicijska pogodba: "Prilagodili bomo zakonodajo, da bo omogočala učinkovitejši nadzor prometa z avtomatskimi sistemi nadzora, in uvedli sekcijsko merjenje hitrosti na ključnih odsekih avtocestnega križa." 

Komentar: Če bi obstajala nagrada za največji domači prispevek k umirjanju prometa, potem bi jo dobilo slovensko privatno podjetje, ki na takšen in drugačen način zalaga z radarji številne občine. Relativno majhno število občinskih radarjev namreč letno "umiri" skoraj toliko prehitrih voznikov, kot celotni policijski arzenal naprav in moštva. Žalostno je, da med finalisti namišljene nagrade gotovo ne bi bilo slovenske policije. Ta vsled notranje organizacije in "migrantske krize" trdi, da zaradi trenutne zakonodaje, ki dovoljuje lahkotno izmikanje kazni, nima dovolj moštva za procesiranje prekrškov. Posledica so ugasnjeni radarji ali pragovi proženja visoko nad omejitvami, pomanjkanje nadzora nad varnostno razdaljo in predvsem nezmožnost upeljave sekcijskega merjenja, s katerim so v marsikateri zahodni državi uspeli učinkovito umiriti promet in zmanjšati število cestnih incidentov. 

Drugi velikanski fiasko, kjer država ne zmore preboja naprej, je področje alkohola, ki je posredi v kar tretjini najhujših nesreč. Tiste potencialne morilce, ki jih policisti že dobijo pijane za volanom, pa pravne luknje in usmiljeni sodniki hitro vrnejo nazaj na cesto. Z vozniškim dovoljenjem vred. Alkoholnih ključavnic še ni na vidiku.

Prav na področju nekaterih ključnih prometnih zakonov in predpisov so vlada oziroma njeni uradniki najbolj odpovedali. Krivda še zdaleč ni le na strani Bratuškinega ministrstva, saj bi morali veliko več pristnega entuziazma pokazati tudi na ministrstvu za pravosodje, na notranjem ministrstvu in nenazadnje v sodniških vrstah. 

Alenka Bratušek Dejstva Avto Dokazi, kako šarlatansko so v ekipi Bratuškove šli v spreminjanje ključnega zakona

Provida policija radar | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Ključni predpisi, ki bi morali biti zaradi prometne varnosti in okoljske problematike uveljavljeni ali posodobljeni že zdavnaj, pa še niso: 

  • Zakon o pravilih cestnega prometa
  • Zakon o prekrških
  • Zakon o DMV
  • Zakon o cestninjenju
  • Pravilnik o vozniškem izpitu
  • Pravilnik o programih dodatnega usposabljanja voznikov
  • Pravilnik o usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil
  • Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil
  • Pravilnik o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih
  • Pravilnik o delih in opremi vozil

Infrastruktura: še vedno le krpanje

Koalicijska pogodba: "Prometna infrastruktura je v funkciji zagotavljanja mobilnosti prebivalcev in slovenskega gospodarstva. Spodbujali bomo okoljsko sprejemljivejše oblike prometa in javni promet, pri čemer bomo sledili načelom varnosti, inovativnosti ter trajnosti ... Z razvojem kakovostnega javnega potniškega prometa bomo razbremenili cestno omrežje."

Komentar: V letu in pol vlade je otipljivih rezultatov teh spodbud bolj malo, neke rdeče niti, ki naj bi ji sledili v želji po doseganju trajnostne mobilnosti, ni. Slovenija ima sicer še vedno eno najvišjih subvencij na električna vozila v Evropi, a po drugi strani si namerava po novem velik del tega denarja pridobiti nazaj z obdavčitvijo tudi električnih vozil. A električni avti sami po sebi niti niso rešitelji težav s prometom, niti okolja ne. In če vprašate strokovnjake iz energetike, je naše električno omrežje vse prej kot pripravljeno na množično e-mobilnost. 

Pri javnem prometu je bil narejen določen premik pri vpeljevanju enotne vozovnice, v katero pa niso vključeni ključni igralci, recimo LPP. Vodilni v slednjem še kar ne razumejo, da potrebuje LPP močno predrugačen zemljevid avtobusnih prog v Ljubljani, če želi ljudem približati svojo storitev. Država državljanom tudi sicer ni ponudila nobene "inovacije", ki bi jih prepričala, da bi več uporabljali javni promet ali druge vrste nemotorizioranega prevoza, nekaj obetavnih projektov se je zgodilo le na področju kolesarskih povezav. Ljudje si pomagajo s sami, dokaz je eksponentna rast uporabe e-skirojev. Projekt s tretjo razvojno osjo je še vedno daleč od dokončne uresničitve in je trenutno bolj podoben krpanju in dograjevanju nekaterih že dolgo predvidenih odsekov. 

Ljubljana se v konicah utaplja v prometu, po drugi strani se Dars že leta bori za gradbeno dovoljenje za krvavo potrebni izvoz Lukovica med Ljubljano in Vrhniko. Proračunska sredstva za (državne) ceste je vlada v primerjavi s preteklimi leti zmanjšala, po drugi strani ni popravila zakonodaje, da bi onemogočili neskončno pritoževanje neizbranih investitorjev. Tudi zato se druge cevi skozi Karavanke lotevamo skoraj dve leti za Avstrijci, pri izbiri gradbincev za drugi tir pa prihaja do takšnih (nekaznovanih) banalnosti, da sodni izvedenci šele z lastnimi meritvami in po mesecih zavlačevanja razkrinkavajo referenčne navedbe ponudnikov.

Železniško vozlišče Tivolski lok, ki je osnova za to, da bi naši vlaki lahko z voznimi redi stopili v 21. stoletje, je še vedno le mrtva želja na papirju. Celo na hkratno delno renovacijo gorenjske proge v času prenove popolnoma zaprtega železniškega predora skozi Karavanke je ministrstvo Bratuškove pristalo šele zaradi javnega revolta. Znova se zapleta z južno blejsko obvoznico, ki bi omogočila udejaniti idejo Bleda brez motornih vozil. 

Prav tako ni nobenih premikov na področju družbeno-socialnih sprememb, ki bi omogočale spodbujanje dela od doma, premični delovni čas, večjo naslombo na trajnostno mobilnost in podobno.


Še naprej lepljenje in praskanje

Koalicijska pogodba: "Ohranili bomo vinjetni sistem cestninjenja za osebna vozila do 3,5 t in uvedli t. i. elektronske vinjete."

Komentar: Vlada in povezane službe hvalevredno ostajajo zveste vinjetnemu sistemu in nasprotujejo ideji EU o modelu "plačaj-kolikor-prevoziš". Smo pa še zelo daleč od digitalne vinjete, saj Dars čaka ustrezno zakonodajo, na ministrstvu pa v letu in pol niso storili še čisto nič otipljivega. Očitno pa tudi dvomijo v moč avtomatske prepoznave tablic s pomočjo naprednih naprav, ki je sicer dandanes v gospodarstvu osnova za delovanje številnih avtomatiziranih procesov.


Prodajalci vozil s strahom pričakujejo drugo polovico leta

Stvarnost: S 1. januarjem 2021 začnejo veljati precej strožje meritve emisij vozil. V skladu s trenutnim zakonom o davku na motorna vozila (DMV) bi bili vsi novi avto avtomatsko bistveno dražji. 

Komentar: Finančno ministrstvo je pred kratkim pripravilo osnutek zakona, ki je dokaj dobra podlaga za nadaljno usklajevanje z uvozniki. A če (ker) nove operativne vlade ne bo naslednjega pol leta, bo časa za sprejem kakovostnega in za vse strani sprejemljivega zakona izredno malo. 


Poplava umazanih z zahoda

Stvarnost: Glede uvoza rabljenih avtov ni pri nas praktično nobenih omejitev. Ker v velemestih na Zahodu zapirajo vrata starejšim umazanim vozilom, ta že danes pljuskajo na vzhod v velikih količinah. 

Komentar: Vsi dobri nameni po vpeljevanju čistih (dražjih) tehnologij pri novih avtih in s tem skrbi za okolje so brez pomena, če se hkrati vsako leto pri nas registrira še dvakrat toliko rabljenih avtov, pripeljanih od drugod. Večina od njih ne dosega niti prve generacije standarda euro 6!

Kaj bi lahko pričakovali od Janše?

V tem trenutku še ni jasno, ali bo Janezu Janši uspelo oblikovati novo vladno koalicijo in speljati mandat tega sklica parlamenta do konca, torej do leta 2022. Iz časa zadnje vlade, ki jo je vodil Janša med letoma 2011 in 2013, pa je glede prometne zakonodaje ostala v spominu predvsem akcija SDS, da čimprej zmanjša določene denarne kazni za prekrške.

V zdajšnjem mandatu je sicer njihov poslanec Dejan Kaloh od vlade zahteval spremembe zakonodaje, ki bi omogočile striktnejše kaznovanje pijanih voznikov. 

Po drugi strani so v SDS leta 2017 predlagali spremembo prometne zakonodaje, da bi lahko imeli celo prostovoljni gasilci možnost uporabljati modro luč na svojih osebnih vozilih in jih tako spremeniti v vozila s prednostjo.

Komentarjev 10
  • nothoco 05:29 17.februar 2020.

    www.Badoo.red - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks

  • ticedi 02:40 17.februar 2020.

    www.Badoo.red - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks

  • Avatar Soffilika
    Soffilika 00:29 17.februar 2020.

    Ne veste, kje najti žensko za eno noč? Pridite -- Bredhot.Com

Sorodne novice