Avto
3639 ogledov

Zaskrbljujoč trend: na naših cestah se umira, ko smo prosti

Prometna nesreča Andrej Leban
Manj hudih prometnih nesreč, a ne nujno zato, ker bi voznike srečala pamet.

Agencija varnost prometa in policija sta končno predstavila statistične podatke o lanskoletni prometni varnosti na naših cestah. 

Kot ugotavljajo, je smo imeli za petino manj mrtvih in hudo poškodavnih, za petino se je zmanjšala tudi skupna številka nesreč. To so gotovo zelo spodbudni podatki, saj je lani na naših cestah umrlo najmanj ljudi v zgodovini od začetkov množične motorizacije po drugi svetovni vojni. Imeli smo celo mesec (december 2020), ko ni umrl niti en udeleženec, kar se doslej še ni zgodilo.

Vseeno pa je lani v 14.971 evidentiranih nesrečah umrlo 80 ljudi, še 687 udeležencev pa je bilo hudo poškodovanih, mnogi med njimi s trajnimi posledicami. Največ umrlih je bilo v starostni skupini nad 64. letom starosti, sledita  starostni skupini od 45. do 54. let in od 55. do 64. let. A  še posebej žalosti dejstvo, da je v primerjavi z letom 2019 največje povečanje zabeleženo pri najmlajših udeležencih, saj je v preteklem letu umrlo 6 mladoletnih udeležencev (3 več kot v letu 2019).

3+1 dejavniki, da umreš na cesti

Trije osnovni statistični vzroki za nastanek najhujših nesreč ostajajo enaki: nepravilna stran oziroma smer vožnje, kar je botrovalo 29 smrtnim žrtvam, neprilagojena hitrost, zaradi katere je življenje izgubilo 27 oseb, in izsiljevanja prednosti, zaradi česar je umrlo 11 oseb. Tem trem vzrokom pripisujejo kar 84 odstotkov vseh umrlih udeležencev.

A zelo zaskrbljujoči so tudi vzporedni dejavniki. Lani so alkoholizirani udeleženci povzročili kar tretjino od vseh smrti (27 umrlih). Hkrati delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v letu 2020 znaša 37 odstotkov, kar je 6 odstotkov več kot v letu 2019. 

Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom so povzročili alkoholizirani udeleženci iz starostne skupine med 18-24 leti (6 smrtnih prometnih nesreč) in med 45. in 54. letom (prav tako 6 smrtnih prometnih nesreč). Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je bila 1,39 grama alkohola na kilogram krvi. Med vzroki smrtnih prometnih nesreč, povzročenih pod vplivom alkohola, v letu 2020 izstopa neprilagojena hitrost (13 umrlih), sledi nepravilna stran/smer vožnje (8 umrlih).

Še nekaj ugotovitev iz poročila:

  • Pod vplivom drog ali drugih psihoaktivnih snovi (zdravila ...) so lani udeležnci povzročili 63 nesreč, v katerih je umrlo 7 udeležencev, 44 je bilo poškodovanih.
  • Brez smrtnih žrtev decembra, največ umrlih avgusta (15).
  • Najvišja stopnja alkohiliziranosti pri povzročitelju je bila 3,59 grama alkohola na kilogram krvi.
  • Umrlo je 29 voznikov avtov, 11 sopotnikov, 16 motoristov, 6 mopedistov, 7 pešcev ... Ranljivi udeležnci predstavljajo skoraj polovico vseh žrtev.
  • Stopnaj pripetosti pri umrlih voznikih avtov je bila le 69-odstotna, pri sopotnikih 78-odstotna. Pri nesrečah z lažjimi poškodbami je bila pripetost 94-odstotna.
  • Čelado je uporabljalo 3 od 8 umrlih kolesarjev, 15 od 16 umrlih motoristov, a niti eden od 6 umrlih mopedistov.  
  • Od 80 umrlih udeležencev v letu 2020, jih je več kot polovica, kar 44, umrlo med petkom in nedeljo. Če prištejmo še dva tragična praznika, je med petkom in nedeljo ter prazniki umrlo 48 od 80 udeležencev, oziroma skoraj dve tretjini (60 odstotkov).
  • Najbolj pozitivno glede prometne varnosti izstopajo posavska, primorsko-notranjska in savinjska statistična regija. 
  • Najslabše stanje je na območju JV Slovenije in v koroški statistični regiji.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.