Zakaj bi moralo biti v interesu lastnika vozila, da mu serviser poškodovan del popravi ali pa ga vsaj nadomesti z originalu enakovrednim? Zakaj so rezervni deli tako dragi? Kako skozi oči zavarovalnic narediti red glede trenutne uporabe e-skirojev? In še najbolj aktualni izziv - kako nekatere stranke že izkoriščajo umetno inteligenco za goljufanje zavarovalnic?
Na ta vprašanja so skušali zavarovalničarji iz vse države iskati odgovore in izmenjati izkušnje na že 32. seminarju s področja avtomobilskega zavarovanja, ki ga je pripravilo Slovensko zavarovalno združenje.
Iskanje skupnega imenovalca pri interesu strank in zavarovalnic
Zavarovalničarji se ne slepijo s tem, da imajo številni državljani o njih predvsem negativno mnenje. In da jih jemljejo zgolj kot nujno zlo ter kot vedno pohlepnejšega odjemalca njihovega težko prisluženega denarja.
A na drugi strani so ravno zavarovalnice tiste, ki gmotno priskočijo na pomoč v težkih življenjskih situacijah, ko se zgodi nesreča ali nezgoda in ko bi brez izplačane zavarovalnine lahko posameznik ali družine ostali celo brez strehe nad glavo. Avtomobilsko zavarovanje ter kasko sta tista produkta, ki preprečujeta, da bi uporabnik trajno ostal brez nujno potrebnega prevoznega oziroma delovnega sredstva.
Manj pa se zavarovanci zavedajo, da so tudi zavarovalnice pred zelo velikimi in svežimi izzivi, ki so odraz sprememb v sodobni mobilnosti in tehnologiji, pa tudi podnebja. Spomniti se je treba samo na katastrofalne poplave leta 2023, ki so uničile na tisoče vozil, ali pa debelo točo, ki vse pogosteje in obsežneje tolče po pločevini.
Statistično dejstvo je tudi, da v zadnjih letih narašča število prometnih nezgod in nesreč s poškodovanimi, kar je krito iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti in kaska. Zavarovalničarji ugotavljajo, da mladi sicer resda še vedno povzročijo več nesreč, a je izplačilo na škodni primer v povprečju nižji kot pa v škodnih primerih, ki jih povzroča najstarejša populacija voznikov. Ob nadaljnjem staranju prebivalstva takšno dejstvo govori samo zase. "Ego pa imamo vozniki vedno enakega, ne glede na starost," je slikovito dodal eden od govorcev Andrej Šega iz Zavarovalnice Generali. Opozoril je na zanimiv paradoks pri izračunavanju premije, ki jo na eni strani lahko zniža starost vozila, na drugi strani pa poveča starost lastnika.
Zavarovalnice uvajajo nov ukrep proti (pre)dragim popravilom
Eno najbolj perečih področij za zavarovalnice ostaja cenitev škode na vozilih, zaradi česar so nekatere v zadnjem času na bojni nogi s serviserji. Ti zavarovalnicam očitajo, da ocenjene postavke ter izplačila ne pokrijejo cene dela in potrebnih rezervnih delov. Zavarovalnice na drugi strani mahajo z analizami, da je izvirni greh v cenah nadomestnih delov, ki da v Sloveniji v primerjavi s primerljivimi državami kažejo očitno anomalijo.
Miha Klun iz Zavarovalnice Generali, ene najbolj izpostavljene v 'vojni' s serviserji, opozarja, da trg nadomestnih delov v Sloveniji obvladuje peščica velikih trgovcev. Ti so posledično v zadnjih letih dvignili cene delov s faktorjem krat 2 glede na ostalo rast cen, na primer stroškov za delo ali energijo. "Če je od nabavljenih rezervnih delov prek rabatov plačan tudi serviser, imamo zavarovalnice težavo," je opozoril. "V povprečnem škodnem primeru že 80 odstotkov cene popravila odpade na rezervne dele," je konkretiziral pritisk na zavarovalnice Klun, sicer veteran s področja avtomobilskih zavarovanj z več desetletji izkušenj.
Zato ni presenetljiv trend, da po novem vse več zavarovalnic spodbuja serviserje k popravilu poškodovanih delov in ne njihovi avtomatski menjavi. Ko to ni mogoče, pa bi morale zavarovalnice znati serviserje spodbuditi k temu, da znajo stranko prepričati v popravilo z nadomestnimi deli, ki so enakovredni originalom, meni Klun. "Ker serviserjem stranke vseeno precej bolj zaupajo, kot pa zavarovalniškemu agentu." Interes za vgradnjo neoriginalnih delov bi morali imeti tudi serviserji, na primer v obliki raznih ugodnosti s strani zavarovanj. "Dajmo delati s servisi, kot je treba, s poštenimi cenami," je bil eden od odzivov zavarovalničarjev na to pereče stanje.
V zadnjem času postaja v zavarovalniškem svetu značilen tudi trend zgodnejše razglasitve totalke. Če je bila meja škode pred leti okoli 70 odstotkov vrednosti novega vozila, danes z novimi primerjalnimi orodji, ki napovedo smortnost popravila, lahko nek avto za totalko zavarovalnice razglasijo že celo pri 30 odstotkih vrednosti novega vozila. Trik je v tem, da gre takšno vozilo naprej na dražbo. Stranka zato ni oškodovana, saj za poškodovan avto prejme tako 30 odstotkov zavarovalnine kot tudi 70 odstotkov kupnine.
Nova praska na starem avtu - drugačna praksa
K spremebi trendov svoje prinaša tudi vse starejši vozni park v Sloveniji. Pri tem Slovenci od sosednjih držav izstopamo po tem, da je kar 35 odstotkov vozil nad 12 let starosti zavarovano z neko obliko kaska. Nekatere zavarovalnice v škodnih primerih pri takšnih vozilih pogosteje uporabljajo prakso delnega izplačila ocenjene vrednosti škode brez obveze popravila, saj je to ugodneje tako zanje kot tudi za stranke. "Ena dodatna praska na starem avtu ne boli tako zelo kot pri novem."
Glavobol zavarovalnicam prinašajo nova prevozna sredstva, zlasti e-skiroji. Ker zanje ne velja obveza zavarovanja, gre izplačilo škode v primerih povzročitve poškodb na drugih motornih sredstvih največkrat iz kasko zavarovanja oškodovancev. Zavarovalnice zato podpirajo idejo, da bi morali lastniki e-skirojev plačati neke vrste zavarovalnino, vendar pa vidijo velik izziv v vzpostavljanju potrebne baze oziroma registra takšnih vozil. "Če bi bila takšna sredstva zavarovana, bi bilo manj pobegov, ljudje pa bi se bolj zavedali odgovornosti," je prepričan Janez Janoš iz Zavarovalnice Triglav. "Trenutno pa imamo 'samopostrežno' in se jezimo ..."
Vse ostrejši boj z Nano banano, trik z logotipi ni več dovolj
Poseben izziv pa za zavarovalnice pomeni hiter napredek umetne inteligence, ki so jo začeli številni zavarovanci zlorabljati pri prijavi lažnih škodnih primerov. Dolgoletni preiskovalec takšnih prijav Darko Butko iz Zavarovalnice Sava je opozoril na izredno hiter napredek UI.
Predstavil je škodni primer, ko je domnevni oškodovanec po poplavah 2023 poleg vloge za povračilo škode poslal fotografijo svojega poplavljenega avta. Na prvi pogled je bilo vse videti legitimno, dokler ni podroben pogled pokazal na očitno manipulacijo prizora. Izkazalo se je, da je prijavitelj 'umetno' potopil svoje vozilo v zrcalno originalno fotografijo, na kateri je bilo pod vodo neko povsem drugo vozilo.
Še pred pol leta je lahko izkušenen zavarovalniški forenzik na neki fotografiji ob prijavi škode razmeroma enostavno prepoznal tipične napake, ki jih počne umetna inteligenca, če je malo bolj podrobno preveril določene detajle, opozarja Butko, sicer nekdanji kriminalist.
Najbolj očitna sled, da je bila neka fotografija škodnega primera spremenjena, so lahko logotipi vozil, ki jih modeli UI vsak do pred kratkim niso znali povsem vestno izrisati. "Danes, le nekaj mesecev kasneje, zna umetna inteligenca to narediti že veliko bolje. Čez dve ali tri leta s prostim očesom ne bo nihče več prepoznal, da je neka fotografija poškodbe 'fejk'", je bil konkreten Butko.
Vseeno meni, da ni razloga za paniko, zavarovalnice se morajo predvsem prilagoditi novim razmeram in uporabljati nova orodja, ki znajo prepoznati poskuse goljufij.
Odgovor na vprašanje iz slike je: z umetno inteligenco je bila izdelana desna fotografija.
torej jest nič kriv imam stočen avto in namesto da bi po poravilu imel- tak avto kot pred škodo bom imel kripo. ok neoriginalni rezervni deli, popravilo zvite pločevine in še kaj. kaj pa zavarovalna premija ? avto nima več… ...prikaži več take vrednosti kot pred nesrečo, plačujem na j pa enako . ja hvala lepa za take nasvete gospodje zavarovalničarji. veste 20 evrski bankovec je vreden 20€ če je ravno iz tiskarne ali pa 100 krat prepognjen.