Prepričana sem, da vzorce za preobleke avtomobilskih sedežev izdelujejo v kaki stari tekstilni tovarni iz 80. let. Drugače si ne znam razložiti, kako to, da se vsi elementi avtomobila dizajnersko razvijajo, toda če izvzamemo usnje in alcantaro, na sedežih še vedno strašijo vse te packe, tako imenovani diskretni vzorci.
Kolikokrat sem se zagnala proti avtomobilu, ki me je pritegnil s svojo seksi ritko, mačjimi očmi in kitasto linijo, toda ko sem se ozrla v njegovo notranjost, sem od razočaranja odskočila. Zelene pike in črtice na temno modri podlagi. Ali bele packe na sivi podlagi. Kot da dizajnerji avtomobilskih preoblek preprosto nimajo domišljije oziroma ciljajo na 60-letnega, tradicionalnega in konservativnega strička, ki prisega na mornarsko modro.
Seveda se najdejo tudi kakšne žive barve, "à la" za mlade, toda še nikoli ob pogledu na avtomobilske preobleke nisem doživela takšne estetske zadovoljitve kot pri ogledu modernih zof. Kaj pa so drugega sedeži v avtu: spredaj dva fotelja in zadaj dvo- ali trosed.
Zgled: športna oblačila
Vse skupaj me spominja na zgodbo športnih oblačil izpred desetih let. Pred desetletjem so bila športna oblačila – tako za ženske kot za moške – preprosto in milo rečeno grda. Zgrešeni kroji, barve pa fluorescenčne in boleče žive ali dolgočasno mrtve. Danes so nekatera športna oblačila tako estetska, da jih človek s ponosom obleče tudi za v mesto. In to zvečer na sladoled. Zato upam, da bodo tudi avtomobilski tekstilci kmalu prišli k pameti in spoznali, da so sedeži v avtu lahko grde ali lepe zofe.
