Pandemija gripe nastopi takrat, ko se pojavi nov virus, na katerega ljudje niso imuni. Christine Layton, strokovnjakinja za javno zdravstvo, je povedala, da ima prašičja gripa visok potencial za pandemijo. "V primerjavi s ptičjo gripo, ki je grozila pred nekaj leti, bi morali biti zdaj bolj zaskrbljeni. Smrtnost je v primeru prašičje gripe nižja, toda zaskrbljujoče je to, da se ta hitro širi v različne države in na celine," je povedala.

Pandemija gripe se zgodovinsko gledano zgodi trikrat do štirikrat v enem stoletju. Strokovnjaki so prepričani, da bi lahko naslednja tragična pandemija gripe povzročila tudi do 7,4 milijona smrti po vsem svetu. Od leta 1900 so se pojavile tri pandemije.

Španska gripa je povzročila več smrti kot prva svetovna vojna.

Španska gripa, največja medicinska skrivnost
Pandemija španske gripe, poznane tudi kot La Grippe Espagnole ali La Pesadilla, je bila huda in smrtonosna oblika aviarne influence, virusne kužne bolezni, ki je v približno letu dni od 1918 do 1919 pobila okrog 50 do 100 milijonov ljudi po vsem svetu. Ocenjujejo, da se je s špansko gripo okužila skoraj tretjina vseh ljudi na svetu. Bolezni niso mogli ubežati ne odročne vasice na Aljaski ne osamljeni otoki na Pacifiku. Umrlo je od dva do pet odstotkov obolelih, kar je petdesetkrat več kot pri običajni epidemiji gripe. Domnevajo, da je bila ena najbolj smrtnih pandemij v dosedanji človeški zgodovini. Povzročil jo je tip H1N1 virusa influence, ki je podoben današnjim povzročiteljem ptičje gripe, predvsem H5N1 in H5N2. Španska gripa je povzročila več smrti kot prva svetovna vojna.

Vsi trije virusi,

ki so v dvajsetem stoletju povzročili pandemije, spadajo v skupino virusov influence A. Ti povzročajo bolezni pri velikem številu različnih živali, ne samo pri človeku.

Azijska gripa je leta 1957 ubila dva milijona ljudi. Morijo je povzročil virus H2N2, ki je mutiral iz primarnega vira, ki ga je mogoče najti v divjih racah. Najranljivejši del populacije so bili starejši ljudje. Zadnja, hongkonška gripa je izbruhnila deset let pozneje. Povzročil jo je mutiran virus azijske, število žrtev pa je bilo nižje kot v predhodnih pandemijah. Po nekaterih ocenah je umrlo okrog 33 tisoč ljudi.

Ptičja gripa
Posamični izbruhi se pri pticah vrstijo že več kot stoletje. Hujše epidemije so se začele pojavljati leta 2003 v Aziji. Ptičja gripa je zelo nalezljiva bolezen ptic, ki jo povzročajo virusi influence tipa A, podtipov H5 in H7. Zelo nevaren virus, pred katerim danes trepeta ves svet, spada v podtip H5N1. Ptičja gripa se širi med pticami in običajno ne ogroža zdravja ljudi, saj se nanje le stežka prenaša. Zaradi nepredvidljivosti virusa in pogostih mutacij pa se lahko spremeni tako, da okuži tudi ljudi. Z novim nevarnim podtipom virusa H5N1 se je človek prvič okužil leta 1997, ko se je bolezen pojavila v Hongkongu. Zbolelo je 18 ljudi, 6 jih je umrlo. Pobili so vso perutnino na otoku, kar pol milijona ptic, in tako zaustavili širjenje nevarnega virusa. A ne za dolgo, saj se je virus leta 2003 spet pojavil v še hujši in nevarnejši obliki.

SARS
Povzročitelj SARS-a (hudi akutni respiratorni sindrom ali sindrom akutnega oteženega dihanja) je koronavirus. SARS se je leta 2002 bliskovito razširil iz Kitajske v 29 držav po vsem svetu. Zbolelo je več kot osem tisoč ljudi, 774 jih je umrlo. Smrt pa ni kosila le v nerazvitih državah, temveč tudi v medicinsko zelo naprednih, na primer v Kanadi, kjer je en sam bolnik povzročil pravo epidemijo.