Milič: Vsak od novincev bo prišel na vrsto

Sredi prejšnje sezone ste zaradi finannih težav kluba odšli iz Tivolija, pred prietkom nove pa ste se vrnili. Ste zadovoljni s to odločitvijo?
Sem. Sezona se razvija bolje od naših pričakovanj. Vse se je začelo znova, od igralcev, uprave, trenerskega štaba … V načrtih je sicer bilo, da bo izven igrišča potekala sanacija kluba, na terenu pa se bo sestavila dobra ekipa. A ko sem prišel, sva bila praktično z Miho Zupanom edina igralca pod pogodbo. Vse je bilo še zelo v oblakih. Glede na to, kar se je dogajalo v preteklosti, je bilo na besedo verjeti kar težko. Zdaj pa lahko rečem, da imamo neverjetno ekipo, glede na stanje izpred pred dveh mesecev, ko se ni vedelo, ali bo klub še obstajal ali ne. Domov smo privabili take igralce kot je izkušeni Jasmin Hukić in velika talenta Goran Dragić in Mirza Begić. Za zdaj je vse v redu. Če nas ne bodo pestile kakšne poškodbe in če nas bo uprava še naprej finančno tako dobro podpirala kot je pričela, potem ni razloga, da ne bi bila pred nami uspešna sezona.


Kakšno vlogo je imel pri vaši vrnitvi novi direktor kluba Janez Rajgelj?
Čeprav sva zadnjih 15 let zelo dobra prijatelja, emotivna nota tu ni imela posebne vloge. Je zelo dober operativec. Praktično je iz drugorazrednega Slovana naredil kalilnico mladih talentov. V košarki se je že dokazal. Zagotovo je pripomogel k temu, da sem se lažje odločil. Ljudje v upravi trenutno imajo neko težo v slovenskem gospodarstvu in če ne bi imeli vizije, da bi rešili klub, se verjetno ne bi silili v upravni odbor. Vse je kazalo na to, da gre klub lahko v pravo smer.

Govorilo se je, da ste želeli plačilo vnaprej ...
Ne, to ni res. Pojavile so se raznorazne govorice. Predvsem sem želel videti garancijo za celotno ekipo, da se ne bi tako kot v prejšnji sezoni zgodil finančni kolaps že na začetku sezone. Zato so bila pogajanja malce daljša, a sem vseeno prvi podpisal pogodbo.


Ste imeli ponudbe iz tujine, ali je bila Olimpijina edina na vaši mizi?
Nekaj sem jih imel. Lani sem v Olimpiji zelo dobro igral, nato sem z Realom osvojil še pokal Uleb. Imel sem neke solidne ponudbe iz Italije in Turčije, ki pa me niso zadovoljile. Kadarkoli sem odhajal iz Olimpije, sem imel vedno samo en cilj. Ali grem v vrhunski klub, dvakrat sem šel v Real, enkrat v NBA, ali pa imam na mizi tako ponudbo, da ne morem reči ne. Ne bom pa več za vsako ceno odšel v tujino, sploh če imam doma nek perspektivni položaj, ko lahko postanemo dobra ekipa. Kaj je lepšega, kot doma igrati tako močno tekmovanje, kot je evroliga. V tujini si vedno tujec, s seboj vedno jemljem družino, tako da mora biti res dober razlog, da odidem ven.

S trenerjem Memijem Bečirovićem pred tem še niste sodelovali. Kakšne vrste strokovnjak je?
Delal res prej še nisem z njim, poznal pa sem ga. Ko sem igral v Pesaru, je delal v sosednjem Riminiju. Kjerkoli je deloval, je iz ekipe potegnil več, kot je bila realno sposobna. Tudi v prejšnji sezoni, ko je Helios osvojil dvojno krono. Tudi igro je imel Helios boljšo kot kadarkoli prej. Tudi v Riminiju je naredil velik 'boom'. Mislim, da je bil dobra rešitev za naš klub.


V sredo vas čaka prva tekma v elitni Evroligi ...
Olimpijin glavni cilj je pokazati pravi obraz v Evroligi. Če bi gledal postave ali pa proračune ekip, mi ne bi imeli nobene možnosti. Vendar to je šport, mi tega ne priznavamo in želimo doma zmagovati proti vsem. Ne glede na to, ali pride ekipa ranga slovenskega prvenstva ali veliki CSKA. Bolj kot rezultatsko si želim, da bi imeli na tekmah dobro vzdušje, da ne bi bili topovska hrana ampak, da bi zmagovali. Da bi se ljudje poistovetili z nami in da bi napolnili dvorano. Ljudje se lažje poistovetimo z domačimi igralci. Denimo z Goranom Dragićem, ki ga dvakrat srečaš na avtobusu v Dravljah, potem pa se pred tvojimi očmi razvije v vrhunskega igralca. Borili se bomo. Pomembno je, da ne pozabimo, kje smo bili še tri mesece nazaj. Ker se že dogaja, da izgubimo kakšno tekmo in se pojavijo vprašanja: Kako pa lahko to izgubite? Bili smo na robu obstoja, zdaj pa imamo dobro ekipo, potrebujemo pa še par korakov, da postanemo prava, čvrsta evroligaška ekipa. Sezona bo pestra.


Za uvod se v ''skupini smrti'' odpravljate v goste k italijanskemu prvaku Sieni ...
Gostovanja bodo še posebej težka. Vsaka zmaga v tej skupini bo prestižna. V tem trenutku Siena morda igra veliko boljšo košarko kot večja košarkarska imena kot sta CSKA ali pa Olympiacos. Ekipa je že tri leta skupaj, v tej sezoni še ne pozna poraza, v prejšnji je brez težav osvojila naslov italijanskega prvaka. Malo mi je žal, ker nismo še v top formi. Na račun proračuna si nismo mogli privoščiti, da bi imeli ekipo sestavljeno že pred dvema mesecema. Še dva tedna nazaj smo imeli na preizkušnji nekatere košarkarje. Preden s komer koli podpišeš pogodbo, ga moraš preizkusiti, saj se v nasprotnem primeru hitro lahko opečeš. Zdaj nam najka samo še center, s katerim pa so pregovori tudi že v zaključni fazi.

Si želite, da se v klub vrne Hasan Rizvić, ki je prost igralec?
Rizvić je stari znanec. Ve, v kaj se podaja. Je strašno delaven fant, dal pa bi nam tudi tisto višino, ki nam je primanjkuje. Vsak tak igralec je dobrodošel. Normalno je, da ne moreš kupiti Shaquilla O'Neala, če imaš na razpolago topel obrok in štipendijo. Potrebno je biti realen. V tej situaciji bi bil Hasan Rizvić zelo dobra rešitev.


Po dolgem času ima Olimpija veliko ameriških košarkarjev ...
Olimpija je s tujci zapolnila vrzeli v moštvu. Nimajo status nosilcev v moštvu. Mislim, da bosta tako Bailey kot Taylor navdušila tivolsko občinstvo.Oba sta zelo hitra, agresivna in atraktivna igralca.

Skupaj z Jasminom Hukićem skrbita za dobro vzdušje v garderobi. Zaupajte nam kakšno anekdoto.
Zdaj že pripravljava stvari za mlade. Dragić, Močnik in Begić so slišali, da sva komedijanta in zadnja dva tedna so non stop na preži. Tako jih je kar težko dobiti na kakšen štos. Zato bova s Huko počakala, da se prave tekme začnejo, da se bodo koncentrirali nanje in jih bo v prostem času tudi lažje nahecati. Sezona je dolga, tako da bo vsak od novincev nekajkrat prišel na vrsto.

Družina vam je zagotovo v oporo ...
Zaradi tega sem še najbolj azdovoljen, da igram doma. Ko sem bil star 18, 19 let, mi je bilo najbolj pomembno, kjer se igra najboljša košarka, v kateri ligi bom najbolj napredoval. Zdaj mi je na prvem mestu družina. Tara gre prihodnje leto v šolo. V zadnjem letu in pol sem bil šest mesecev v Bologni, šest v Ljubljani in šest v Madridu. Ni lahko. Košarko igram s strastjo, zaradi veselja, ni mi pa več vse na svetu.


Do kdaj se vidite v poklicni košarki?
Še kar uživam. V zadnjih sezonah igram morda najboljšo košarko v karieri. Dokler ne bo kakšne poškodbe, ki bi me upočasnila oziroma ovirala pri vrhunskih predstavah. Ne bi se "šlepal“ zraven zaradi imena. Že tako sem zelo zadovoljen z vsem, kar sem dosegel. Igral sem v ligi NBA, z Realom sem osvojil lovoriko, z Olimpijo sem igral na zaključnem turnirju evrolige. Res je, da mi pet, šest ur treninga na dan pri teh letih že malce težko pade, a ko se začne tekma, se za eno uro in pol čisto izguibm, me povsem potegne noter. Lani sem imel prvo poškodbo v karieri. Zlomil sem si nogo in dobil šestcentimetrski vijak. Je bila kar stresna tri -, štirimesečna rehabilitacija.

Marko Milič in reprezentanca?
Letos sem EP izpustil zaradi poškodbe. Odigral sem šest evropskih prvenstev, nešteto kvalifikacij, eno svetovno prvenstvo. Letos sem videl, da ravno na mojem položaju prihaja generacija mladih igralcev. Na primer Preldžić in Klobučar. Zato bi se bilo pametno počasi umakniti in dati priložnost njim. V bližnji prihodnosti se bom tako zelo verjetno poslovil od reprezentance.