Referendum namesto pomoči

	Plačali so mi, da sem glasovala za, torej sem storila tako. Zaw Min Hla, prebivalka Mjanmara

Referendum o novi ustavi naj bi po trditvah vojaškega režima pomenil pomemben korak k demokratizaciji, po ocenah opozicije pa bo utrdil hunto na oblasti.

Zaradi hudega razdejanja, ki ga je povzročil tropski ciklon minulo soboto na območju delte Iravadija in v največjem mestu Yangon, kjer živi skupno 24 milijonov ljudi ali polovica vsega prebivalstva, referenduma sicer ne bodo izvedli, naj bi ga pa 24. maja.

Vojaška hunta izkorišča trenutne razmere
Režim se je za organizacijo referenduma odločil, čeprav ga je te dni več držav, pa tudi generalni sekretar Združenih narodov (OZN) Ban Ki Moon , pozvalo, naj ga raje preloži in se osredotoči na pomoč prizadetemu prebivalstvu. K temu je pozvala tudi glavna mjanmarska opozicijska stranka Nacionalna liga za demokracijo (NLD) Nobelove nagrajenke za mir Aung San Suu Kyi , ki je hunto obtožila, da želi razmere izkoristiti za utišanje nasprotnikov v času, ko veliko volivcev ne bo moglo na volišča.

NLD je volivce tudi pozvala, naj glasujejo proti referendumu, ob tem pa jim zagotovila, da glasovanje proti ne pomeni kršitve zakona, čeprav je vojaška hunta zagrozila s tremi leti zapora za vse, ki bi delili lističe ali govorili proti referendumu.

Nacionalna liga za demokracijo (NLD) Nobelove nagrajenke za mir Aung San Suu Kyi (desno na sliki) je hunto obtožila, da želi z referendumom le utrditi svojo oblast. © Reuters

Odločitev o pripravi referenduma kljub več deset tisoč mrtvim in več kot milijon prizadetim v ciklonu je kritiziral tudi Amnesty International, ki je ob tem poudaril, da nova ustava še znižuje raven zaščite človekovih pravic in utrjuje vojaški režim.

Referendum le utrditev vojaške oblasti
Da namerava vojaška hunta z novo ustavo samo okrepiti svojo oblast, kaže tudi dejstvo, da so predlog ustave 14 let pripravljali ljudje, ki jih je izbrala hunta, in da v njeno oblikovanje ni bila vključena opozicija. To dokazuje tudi vrsta določil, med drugim tisto, da je četrtina sedežev v obeh domovih parlamenta rezervirana za vojaške častnike, ki jih bo imenoval načelnik generalštaba vojske. Osnutek ustave bo sprejet, če ga bo podprla več kot polovica volilnih upravičencev, kar je sicer pričakovati. Država je brez ustave od leta 1988, ko je sedanja vojaška hunta z nasilnim zatrtjem množičnih prodemokratičnih protestov prevzela oblast.

Pomoč dosegla le desetino ljudi
Mjanmarska državna televizija MRTV poroča o 23.335 mrtvih in 1403 poškodovanih, pogrešanih pa je 37.019 ljudi. Visoki ameriški diplomat v Mjanmaru je ob tem povedal, da bi število smrtnih žrtev lahko preseglo tudi sto tisoč. Predstavniki oblasti so sporočili, da je pomoč v šestih dneh po divjanju ciklona dobila le desetina ljudi, ki so ostali brez doma, so poškodovani ali ogroženi zaradi bolezni in lakote. Mjanmarska hunta je medtem sicer dovolila, da ameriško tovorno letalo pripelje pomoč, ameriškim delavcem pa še vedno ne dovoli vstopa v državo.