Kaj prinaša lizbonska reforma? |
|
1. Evropski svet bo odslej vodil predsednik s stalnim mandatom.
|
Novi izzivi pred Evropo
Vodja Evropske komisije
Jose Manuel Barroso je pred podpisom zbrane voditelje nagovoril in jih prosil, naj
novo pogodbo uporabljajo za krepitev svobode, napredka in solidarnosti v vsakdanjem življenju vseh
Evropejcev.
"Zdaj je čas za napredek. Evropa se mora soočiti s številnimi izzivi, notranjimi in zunanjimi,
in naši državljani hočejo rezultate. Globalizacija je skupni imenovalec vseh teh izzivov," je
dejal Barroso.
"Iz te stare celine se rojeva nova Evropa," je dodal.
Portugalski premier in trenutno predsedujoči svetu EU Jose Socrates pa je dejal, da pogodba omogoča modernejšo in učinkovitejšo povezavo. Svet potrebuje močnejšo Evropo, je še dejal. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering je evropske voditelje pozval k maksimalnim prizadevanjem za hitro ratifikacijo novega temeljnega dokumenta EU, ki bi za uspešno uveljavitev moral biti v vseh članicah ratificiran do konca prihodnjega leta.
|
Vsi pa niso navdušeni nad pogodbo, ki bo vplivala na življenja več sto milijonov Evropejcev. © Reuters |
Podpisovanje pogodbe, ki je sledilo, se je ob zvokih Beethovnove Ode radosti začelo natanko opoldne in je potekalo po abecedi držav glede na njihovo izvirno ime. Slovenski premier Janez Janša in vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel sta prišla na vrsto 23. Ob podpisu je na velikem zaslonu v ozadju plapolala slovenska zastava. Odprtje slovesnosti je poleg Ode radosti spremljal tudi glas znane pevke fada Dulce Pontes .
|
"Ta podpis je za Slovenijo še posebej pomemben, ker predstavlja konec nekega obdobja, ko smo iskali rešitve, ko je bilo treba polovico energije predsedujoče države vložiti v to, da se skoordinira rešitev in kompromis, zdaj pa se lahko začne obdobje, ko se lahko posvetimo reševanju konkretnih problemov, in teh je veliko," Premier Janez Janša |
|
Po slovesnem podpisu so se voditelji in ministri s starinskim tramvajem v barvah portugalskega predsedstva odpeljali šesto metrov do muzeja kočij Museu dos Coches v Belemu ob predsedniški palači, ki sicer velja za spomenik dobi portugalskih odkritij, kjer jih je s slovesnim kosilom pogostil portugalski predsednik Anibal Cavaco Silva.
|
Vlak z napisom Lizbonska pogodba © Reuters
|
Po podpisu pogodbe sledi obdobje ratifikacije po posameznih državah. Slovenski parlament bo pogodbo ratificiral že januarja, saj hoče biti država, takrat predsedujoča EU, zgled drugim državam. Irska je edina država, ki bo o novi pogodbi glasovala na referendumu. Kljub temu pa naj bi bilo precej burno pri ratificiranju še na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in na Danskem. Med prvimi, ki bodo pogodbo ratificirale, pa bodo poleg Slovenije tudi Nemčija, Francija in Poljska, tri najbolj izpostavljene članice povezave.
Odslej stalno predsedstvo
250 strani dolg dokument je dejansko okrnjena različica neuspele evropske ustave, iz katerega
pa so izvzeti vsi členi, ki govorijo o spremembi imena, simbolih, zastavi ali himni Unije. Pogodba
naj bi precej olajšala odločanje, saj se dosedanja možnost nacionalnega veta na okoli 50 področjih
odpravlja. Poglavitni spremembi sta še stalni predsednik z mandatom petih let in predstavnik za
zunanjo politiko s precejšnjimi pooblastili.
Slovenske stranke zadovoljne
V Sloveniji večina parlamentarnih strank pozdravlja podpis nove, reformne pogodbe Evropske
unije in čaka na ratifikacijo tega dokumenta. Vse, razen SNS, se tudi zavzemajo za to, da bi
Slovenija pogodbo ratificirala, nekatere pa predlagajo, da bi to storila celo prva in bi bila kot
predsedujoča Uniji v prvi polovici prihodnjega leta zgled drugim članicam.
